00:03 - Spoštovane gledalke in gledalci, poslušalke in poslušalci, 00:08 - gospe in gospodje, novinarji in novinarke v Studiu TV Slovenija, 00:14 - lep pozdrav vsem skupaj. Kot nekatere druge evropske države, 00:18 - ki so bile pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa uspešne, 00:23 - tudi Slovenija pripravlja načrt za izhod iz te krize. Temu bomo 00:28 - posvetili današnjo novinarsko konferenco. Kot sem omenil že 00:32 - včeraj, prek naših veleposlaništev pozorno spremljamo ukrepe 00:36 - drugih držav in njihove predloge, ki jih pripravlja Evropska komisija. 00:41 - Ta bo danes obravnavala smernice za pripravo izhodnih strategij 00:45 - držav članic. Podatki zadnjih dni v nekaterih državah članicah 00:50 - Unije kažejo, da se je število novih primerov in novih smrtnih 00:55 - primerov nekoliko zmanjšalo. Vzpodbudni so podatki iz Italije 01:00 - in Avstrije, da se število primerov in smrti zmanjšuje, vendar če 01:04 - pogledamo podatke za Evropsko unijo ali evropski gospodarski 01:08 - prostor, ti še ne pričajo, da bi epidemija dosegla vrhunec. 01:13 - Kako naprej, kakšni so pravilni koraki, ko tehtamo med ukrepi 01:17 - zaščite javnega zdravstva in ukrepi postopnega sproščanja 01:22 - in zagona javnega življenja in gospodarstva? Znotraj Evropske 01:27 - unije je razprava usmerjena v preplet različnih sebi 01:31 - enakovrednih ukrepov, osredotočenosti na celovite 01:36 - strategije testiranja in nadzor, vključno s sledenjem stikov. 01:42 - Ukrepe skupnosti, vključno s fizičnim distanciranjem, krepitev 01:46 - zdravstvenih sistemov in obveščanje javnosti 01:50 - in zdravstvene skupnosti. V času epidemije so nas najbolj 01:56 - prizadeli strogi ukrepi fizičnega distanciranja, ki so za družbo 02:01 - moteči, tako ekonomsko, kot socialno, zato obstaja velik 02:06 - interes za opredelitev ustreznega pristopa k ublažitvi ukrepov. 02:11 - Kako naprej? Veseli nas, da se Evropska unija in njene 02:15 - članice vse aktivneje vključujejo v skupno reševanje izzivov, 02:21 - ki jih prinaša pandemija. Uspeh premagovanja izzivov, 02:28 - kjer je na preizkušnji evropska solidarnost, je bistvenega 02:33 - pomena za prihodnost Evropske unije. Slovenija je na strani 02:38 - solidarnosti in s tem na strani prihodnosti in uspešnosti Evropske 02:43 - unije. Evropska solidarnost je že bila ključna, ko je šlo 02:48 - za pomoč državljanom držav članic, ki so se znašli v tujini 02:52 - in za katere je bilo potrebno organizirati posebne lete 02:56 - in druge prevoze za vrnitev domov. Večji izziv je predstavljalo 03:02 - skupno blaženje socialno ekonomskih posledic krize, 03:06 - a tudi ta razprava se po sprejemu 500 milijard evrov težkega svežnja 03:11 - nadaljuje. Finančni ministri bodo o nadaljnjih ukrepih 03:15 - razpravljali jutri. Obrambni ministri in Nato bodo danes 03:19 - o ukrepih zavezništva za zajezitev epidemije covid-19 razpravljali 03:24 - prek audio-video konference. Že danes pa se bodo prek 03:30 - videokonference sestali ministri za zdravje; Evropska unija je 03:35 - včeraj sprostila 2,7 milijarde evrov velik inštrument za neposredno 03:40 - pomoč zdravstvenemu sektorju, ki vključuje tudi sredstva 03:44 - za nabavo zaščitne opreme, ki bodo na voljo državam članicam. 03:49 - Ministri za zdravje bodo danes razpravljali o nadaljnjih korakih 03:53 - pri premagovanju pandemije. Ob tem je pomembna tema, 03:57 - ki zanima Slovenijo, priprava izhodnih strategij in pristopov 04:01 - k sproščanju ukrepov. Razumljivo je, da je ob tem 04:05 - pomembna tudi koordinacija na evropski ravni, saj imajo 04:09 - ukrepi posamezne države lahko pomembne posledice 04:12 - na druge, na primer, kar zadeva prehajanja meje, transport, 04:16 - delovanje nekaterih gospodarskih in drugih panog in tako naprej. 04:20 - Veseli me, da sta današnja gosta novinarske konference 04:25 - minister za zdravje Tomaž Gantar in predstojnik Inštituta 04:28 - za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze 04:33 - v Ljubljani doktor Miroslav Petrovec. S pomočjo tako politike 04:38 - oziroma vlade kot tudi stroke se bomo tako seznanili z aktualnim 04:43 - pogledom na slovenski načrt izhoda iz epidemije. 04:48 - Besedo predajam ministru za zdravje Tomažu Gantarju, ki bo po koncu 04:52 - svojega nastopa odgovoril tudi na vprašanja, ki bodo zastavljena 04:57 - v Studiu TV Slovenija. Gospod minister, prosim. 05:06 - Hvala lepa. Dober dan vsem. Torej, kot je bilo rečeno v uvodu, 05:13 - zdaj, po eni strani se seveda soočamo z neko novo boleznijo, 05:21 - ki jo še v celoti in dovolj ne poznamo in zato tudi dostikrat 05:27 - različne interpretacije, različna odzivanja s strani različnih držav. 05:33 - Se pravi, vsi iščemo optimalne rešitve in če gledamo na zadnji 05:38 - mesec našega dela, smo na nek način lahko seveda tudi z rezultati 05:44 - zadovoljni. Namreč, krivulja, na katero smo opozarjali ves čas 05:50 - in se je v začetku strmo vzpenjala, pri številu okuženih, 05:54 - obolelih in seveda tudi umrlih, smo uspeli preusmeriti v drugo 05:59 - smer in na ta način seveda razmere na nek način stabilizirati. 06:07 - In če nam je na eni strani to dokaj dobro uspevalo, ob tem, 06:11 - da smo se soočali s težavami na različnih področjih, o tem je 06:16 - bilo že večkrat govora, se pravi, od težav znotraj 06:21 - zdravstvenega sistema, predvsem pa tistih kritičnih točk, ki jih 06:25 - predstavljajo domovi za starejše občane, pa zdaj po drugi strani 06:31 - seveda iščemo tiste prave optimalne rešitve, kje in na kakšen 06:35 - način lahko pričnemo z ukrepi oziroma z blažitvijo ukrepov, 06:42 - ki smo jih sprejeli. Treba se je pa zavedati, da ne glede na to, 06:47 - kakšne bodo naše odločitve, ki seveda temeljijo na eni 06:51 - strani na izkušnjah tudi sosednjih držav, na drugi strani morate 06:56 - vedeti, da gre tu tudi za veliko previdnost ob bolezni, 07:01 - ki je ne poznamo dovolj dobro, ampak kakršni koli že bodo, 07:06 - ti ukrepi bodo vedno in v nadaljevanju potrebne te 07:12 - osnovne zahteve, ki smo jih predstavljali ves čas, se pravi, 07:18 - nekakšna rdeča nit izogibanja tesnejšim osebnim stikom. 07:24 - In jaz se bojim, da bo to stalnica v nekem daljšem časovnem obdobju, 07:29 - da se bomo morali ustrezno varovati, držati medsebojno razdaljo 07:33 - do ostalih občanov, državljanov, prijateljev, znancev, tistih 07:39 - socialnih stikov na razdalji približno dveh metrov, uporabljati 07:44 - redne zaščitne maske in seveda to v kombinaciji z uporabo 07:49 - z razkuževanjem rok in to sta ključna dejavnika. 07:54 - In ta ključna dejavnika in te osnovne ukrepe upoštevamo 07:59 - in bomo zahtevali seveda tudi pri sproščanju vseh ukrepov, 08:04 - ki smo jih sprejeli na državnem nivoju, pa naj bo to od zapiranja 08:09 - trgovin, posameznih dejavnosti in vsega, kar se v družbenem 08:13 - življenju je zaradi te bolezni in okužbe z novim koronavirusom 08:18 - tudi zaustavilo. Zato danes seveda sem vesel, da bomo imeli 08:25 - priložnost ponovno z ministri za zdravje Evropske unije 08:30 - in v tem trenutku poteka tudi konferenca z WHO-jem, 08:35 - prediskutirati možnosti in poti in tudi pasti sproščanja 08:41 - ukrepov, ki so na mizi in so na nek način seveda potrebni. 08:49 - To, kar smo pričeli že ne glede na vse ostalo, je pričetek 08:56 - sproščanja ukrepov na področju zdravstva. Namreč, če smo 09:02 - v začetku meseca nekako zaustavili delovanje ali pa normalno delovanje 09:08 - zdravstvenega sistema, kar se tiče elektivnih posegov in preusmerili 09:14 - vse aktivnosti na samo delovanje v smislu zagotavljanja nujne 09:20 - medicinske pomoči in obravnave urgentnih bolnikov ali tistih, 09:25 - ki so pod zelo hitro napoteni, zdaj razmišljamo seveda o tem, 09:29 - da bi ta nabor zdravstvenih storitev razširili. 09:33 - Namreč, vsem je poznan problem, ki ga imamo in s katerim smo se 09:39 - soočali že prej, to so daljše čakalne dobe, predvsem za nekatere 09:44 - storitve in mi v teh razmerah seveda ne želimo onemogočati 09:50 - prvič zdravljenja vsem tistim, ki ga potrebujejo; namreč, 09:55 - na daljši rok vemo, da tudi bolezen, ki mogoče v tem trenutku 10:01 - ni takšne narave, da bi potrebovala takojšnje zdravljenje, lahko že 10:05 - v nekaj tednih, mesecih postane pač nujna in tudi težje ozdravljiva. 10:12 - In to je bil namen in tudi odločitev, da od 11. aprila ponovno 10:18 - pričenjamo z elektivnimi pregledi, se pravi, planiranimi, načrtovanimi, 10:25 - od samih specialističnih pregledov, predvsem na sekundarnem nivoju 10:30 - in tudi do določenih posegov in operacij, ki tudi v tem času 10:34 - morajo potekati. Namreč, zaskrbljujoče je bilo dejstvo 10:39 - iz terena, s strani naših kolegov, da so se pogosto oglašali 10:44 - v njihovih urgentnih ambulantah bolniki, ki so predolgo čakali 10:51 - na pregled v bojazni morda pred okužbo, morda pred nedelovanjem 10:56 - zdravstvenega sistema za običajno področje, ki ga zdravstvo obravnava, 11:03 - pa čeprav je bilo v štartu zagotovljeno seveda, da vse, 11:06 - kar je potrebno, bo tudi v zdravstvu narejeno. 11:10 - Res smo reorganizirali v tem času na nek način zdravstveni 11:13 - sistem in dali večjo možnost obravnave okuženim bolnikom 11:18 - oziroma obolelim za covid-19 boleznijo, vendar to ni izključevalo 11:24 - seveda vseh ostalih obravnav. Ampak kakorkoli, če imamo 11:30 - podatke do 1. marca, da so čakalne dobe približno v tistih 11:35 - okvirih, kot so bile prej, bi bilo zdaj upravičeno pričakovati, 11:40 - čeprav svežega podatka nimam, da je prišlo v teh 14 dneh, 11:45 - treh tednih seveda do zaostanka, ki ga seveda ne želimo podaljševati 11:51 - oziroma stopnjevati naprej in zato seveda v določenih pogojih, 11:57 - se pravi v primeru negativne epidemiološke anamneze, 12:03 - ob ustreznih podatkih tudi ob samem sprejemu in pregledu 12:07 - bolnika, bo le-ta obravnavan, v kolikor ne bo imel znakov 12:12 - respiratornega infekta, znakov stikov z morebitnimi okuženimi 12:19 - bolniki oziroma prebivalci in bo zato tudi prišel do pravočasne 12:25 - in normalne tudi zdravstvene oskrbe. Mislim, da je to ključno 12:32 - tudi v nadaljevanju in da je nekako logično, da smo med prve ukrepe 12:37 - sproščanja, med prvimi temi ukrepi sprejeli ravno to na področju 12:44 - zdravstva, ker je kot tisti najpomembnejši del našega 12:48 - življenja. Seveda, upoštevati pa velja tudi, da se morajo na nek 12:54 - način normalizirati razmere v gospodarstvu, namreč, 12:59 - tudi sicer bomo v celotnem sistemu imeli pretirane težave 13:05 - in zato sprejemamo odločitve na podlagi teh presoj in to, 13:11 - kar bo morda tudi za menoj profesor Petrovec omenil, 13:17 - se pravi, anketo, testiranje, širše testiranje, ki bo imelo za posledico 13:23 - eno bolj jasno sliko brez pretiranega ugibanja, 13:27 - kaj se pravzaprav v populaciji dogaja, kolikšen je v resnici 13:33 - nek delež okuženih oseb, koliko bi jih lahko prebolelo 13:37 - in tako naprej in to je potem tudi ključno pri nadaljnjem odločanju 13:42 - seveda, kako bomo ravnali. Zavedati se je treba seveda, 13:46 - da bo to sproščanje ukrepov zelo postopno, namreč, vedeti je 13:51 - treba, da tudi, če danes nek ukrep sprostimo, bomo posledice 13:57 - te sprostitve lahko zaznavali šele po približno dveh tednih, 14:02 - dveh do treh tednih, se pravi, po preteku inkubacijske dobe 14:06 - in seveda tudi v času, ko se običajno bolezen razvije. 14:11 - Zato je postopnost še kako na mestu. Druga skrb, 14:16 - ki je pred nami, seveda ob vsem tem, pa je, da ta obolenja 14:21 - običajno potekajo v nekih ciklih, v valovih in da nas tudi podatek 14:28 - o prekuženosti prebivalstva še kako lahko zanima, da bomo 14:33 - vedeli ravnati v bodoče. Je pa dejstvo, da že na podlagi 14:39 - tega, kar smo opravili v zadnjem mesecu, vemo, kje so šibke 14:44 - točke v družbi, v sistemu, ki so posledica seveda, dajmo reči, 14:50 - nekega neupoštevanja bodisi strokovnih meril ali pa premajhne 14:56 - volje, da bi se zadeve spreminjale, kljub opozorilom, se pravi, 15:01 - eno je na področju zdravstva, še bolj pa v tem trenutku seveda 15:05 - na področju skrbi za starejše, namreč, nimamo zakona 15:10 - o dolgotrajni oskrbi in tudi v samih domovih zaznavamo 15:15 - seveda veliko težav, ki so posledica zadnjih desetletij, 15:20 - kjer je dejansko v ospredju izrazita kadrovska pomanjkljivost 15:25 - in nam to povzroča velike probleme tudi v tem trenutku, 15:30 - ko želimo uspešno in učinkovito obvladovati okužbo s koronavirusom 15:35 - in zavarovati seveda starejšo populacijo, ki je bolj izpostavljena 15:40 - bolezni, pred vsemi posledicami takšne okužbe. Tako da pred nami 15:46 - je seveda v tem še veliko dela, veliko strokovnih analiz, 15:51 - preiskav in verjamem seveda, da bomo našli tudi pravo pot, 15:56 - da počasi vrnemo v družbo življenje, ampak še enkrat, 16:01 - ob upoštevanju osnovnih meril, o katerih govorimo ves čas, 16:06 - še enkrat, razkuževanje rok, uporaba mask in pa ustrezno 16:12 - razdaljo pri socialnih stikih, pri komuniciranju in na to še 16:18 - dolgo časa ne bomo pozabili. Morda bi pa zdaj še na kakšno 16:24 - vprašanje lahko odgovoril. -Lep pozdrav torej tudi iz Studia 16:28 - ena Televizije Slovenija, kjer zbiramo vprašanja slovenskih 16:32 - novinarjev. Nabralo se jih je kar precej. Prvo vprašanje zastavlja 16:37 - novinarka Nina Knavs iz Dnevnika. V nekaterih delih zdravstva, 16:43 - na primer zobozdravstvu, je precej vsakdanjih dilem glede ponovnega 16:49 - opravljanja nenujnih storitev. Kako bo v teh ordinacijah 16:54 - organizirano delo, kako bo z zaščitno opremo in ali je je 16:59 - dovolj? So kakšni zadržki pri posegih, kot je vrtanje zob? 17:03 - V katerih delih zdravstva bo izhod iz sedanjih omejitev 17:08 - najzahtevnejši oziroma najkasnejši in zakaj? 17:13 - Ja, poglejte, zobozdravstvo seveda je na nek način tudi specifično. 17:20 - Prvič gre za tesen kontakt in tudi zaradi tega tesnega kontakta 17:26 - je potrebna višja stopnja zaščitne opreme. 17:31 - Se pravi, večja stopnja varovanja, ob tem, da je seveda na eni strani 17:35 - zdravstveni delavec, zdravnik, zdravstveni tehnik oziroma asistent, 17:40 - ki ima lahko in mora imeti ustrezno zaščitno opremo, 17:44 - na drugi strani pa seveda nimamo podobno kot v drugih dejavnostih 17:49 - bolnika, sogovornika ali kogarkoli že, ki ima to zaščitno opremo lahko 17:54 - in glede na to, da se širi okužba v največji meri in da je največ 18:01 - teh virusov prisotnih v ustni votlini, v žrelu, je seveda 18:06 - previdnostni ukrep še toliko bolj na mestu. Zato smo se v prvi vrsti 18:12 - vrsti seveda odločili za sproščanje pregledov 18:18 - in diagnostičnih postopkov in tudi zdravljenj pri ostalih 18:23 - bolnikih, ne pa na področju zobozdravstva, kjer še vedno 18:27 - velja, da se obravnavajo predvsem nujnejši primeri, tisti, 18:32 - ki potrebujejo takojšnje zdravljenje, tako kot je veljalo prej že za druga 18:39 - področja. In ko bomo videli v tem delu, kaj pomenijo 18:47 - ukrepi, ki jih sproščamo na drugih področjih zdravstva, 18:50 - glede morebitnega širjenja okužbe tudi med zdravstvenimi delavci 18:54 - ali med težavami, do katerih bi lahko prihajalo zaradi širjenja 18:58 - okužbe, se bomo potem verjetno v naslednjih dveh, treh tednih 19:03 - lažje odločili tudi, ali iti v sproščanje teh običajnih 19:09 - zobozdravstvenih storitev za vse bolnike, ne samo za urgentne. 19:16 - Kar se tiče zaščitne opreme, jo je trenutno več na razpolago, 19:21 - se pravi tudi te, ki nudi večjo varnost, tudi za zaposlene, 19:26 - ampak kot rečeno, glede na večje število okuženih zdravstvenih 19:30 - delavcev, mislimo, da je bolj primerno ravnati previdno tudi 19:36 - v tem primeru in videti najprej, kaj se nam bo dogajalo 19:40 - ob sproščanju ukrepov za ostale zdravstvene storitve, potem pa 19:45 - seveda na teh, kjer je izpostavljenost večja. -Hvala lepa. 19:50 - David Kos, novinar spletnega portala Siol.net, piše takole. 19:56 - Na nas so se obrnile medicinske sestre, ki so se jim kljub drugačnim 20:01 - vladnim obljubam o kriznem dodatku plače za mesec marec 20:05 - zmanjšale tudi do 200 evrov. Gre za medicinske sestre 20:10 - z različnih oddelkov, ki so zaradi tega precej razočarane. 20:14 - Medicinske sestre so ene izmed najbolj izpostavljenih delavcev 20:18 - v pandemiji koronavirusa, zato so prepričane, da so upravičene 20:22 - do kriznega dodatka. Prosim vas za pojasnilo, zakaj medicinske 20:27 - sestre dodatke niso prejele oziroma zakaj je bila njihova plača 20:31 - celo nižja kot prejšnji mesec? Koliko javnih uslužbencev je ta 20:36 - mesec sploh dobilo krizni dodatek oziroma koliko jih bo 20:39 - upravičenih do tega dodatka? Katere od medicinskih sester so 20:43 - upravičene do kriznega dodatka? Kdaj ga bodo prejele? -Ja. 20:50 - Zdaj, kar se tiče seveda konkretnih medicinskih sester, ne vem niti 20:54 - iz katere zdravstvene ustanove so, in na kakšnih mestih so delale, 21:01 - so bile izpostavljene okužbi, so bile morda na čakanju, so bile 21:06 - na mestih, kjer redno delo v ne vem, določenih specialističnih 21:10 - ambulantah ni potekalo in tako naprej. Se pravi, tu je lahko 21:14 - razlogov več in vedeti je treba, da tisti, ki razporejajo in odločajo 21:20 - o tem, kdo je bil v nekem trenutku ali pa koliko časa 21:25 - izpostavljen večjemu tveganju okužbe, so vodstva zdravstvenih 21:31 - zavodov in prejeli so tudi takšna navodila, da ljudi razporedijo 21:36 - glede na izpostavljenost, glede na povečane obremenitve 21:41 - zaradi okužbe z novim koronavirusom, pa te dodatke, 21:47 - ki jim pripadajo. Na drugi strani je treba vedeti, da tudi Ministrstvo 21:53 - za zdravje o tem ne odloča, je pa dalo svojo obrazložitev 21:59 - Ministrstvo za javno upravo, kar se tiče samega dodatka 22:02 - v višini 65-ih odstotkov, ki nedvomno ponovno pripada 22:07 - vsem tistim, ki so bili izpostavljeni povečanemu tveganju 22:11 - okužbe. Tako da jaz tu, saj pravim, težko komentiram 22:17 - konkretne številke, treba je pa vedeti, ne glede na to, 22:20 - kdo v zdravstvu, naj bo to zdravnik, naj bo to medicinska sestra 22:23 - ali kakšen drug zdravstveni delavec, če je bil izpostavljen 22:29 - in če je bil bodisi večjemu tveganju okužbe ali večji 22:33 - obremenitvi, mu dodatek pripada. Za to mora biti razporejen 22:38 - in za to bo tudi dobil ustrezno plačilo in mi smo od vodstev zdaj 22:43 - zahtevali, tudi z dopisom, da nam sporočijo podatke 22:48 - o zaposlenih, ki so bili bodisi doma na čakanju, bodisi so bili 22:53 - izpostavljeni, bodisi so opravljali kakšna druga dela in na podlagi 22:57 - tega tudi jim bodo morali določiti, v kakšni višini bodo 23:02 - prejeli ta dodatek, ki je obljubljen in tudi mislim, 23:07 - da ne sme biti nobenega dvoma v to, da kdor izpolnjuje te kriterije, 23:12 - da bi ga dobil. Treba je pa vedeti seveda, da tudi moje osebno 23:16 - mnenje je, da kdor je izpostavljen, mu nedvomno to pripada. 23:21 - Tisti, ki pa je bil morda doma in ni opravljal svojega dela, 23:25 - seveda ne bi bilo pravično do tistega, ki je delal, 23:29 - če bi prejel tudi enako nadomestilo oziroma v enaki višini dodatek, 23:35 - ki je le namenjen nekim specifičnim razmeram. 23:39 - Hvala lepa, novinarka Karmen Lugarič, Pop TV, sprašuje, 23:44 - kakšno je zadnje navodilo glede uporabe rokavic oziroma 23:48 - uporabe razkužil v zaprtih javnih prostorih in kdo je dolžan 23:52 - razkužila zagotoviti? Ali zaposleni še vedno morajo 23:57 - uporabljati rokavice in maske? -Ja, poglejte, kar se tiče rokavic, 24:03 - smo pač opažali tudi sami, da je dostikrat prišlo do napačne 24:10 - uporabe. Namreč, nekdo, ki ima rokavice, prvič ne pomeni, 24:14 - da lahko prime vse, kar misli, če govorimo o trgovinah 24:20 - in drugič, te rokavice so pogosto romale v žep domov in ponovno 24:25 - v uporabo ob naslednji priložnosti, kar dejansko pomeni večje tveganje 24:29 - in večjo nevarnost za okužbo. Se pravi, z vidika varnosti, 24:35 - s higienskega stališča je bistveno bolj primerno na primer ob vstopu 24:41 - v trgovino roke razkužiti, si nadeti masko, na pravilen način, 24:47 - opraviti nek nakup in ob izhodu iz trgovine ponovno roke razkužiti 24:53 - in zato seveda rokavice niso potrebne v teh primerih in smo jih 25:00 - tudi odsvetovali in sprejeli to tudi v ustreznem odloku 25:04 - spremembo, ki se na to na nanaša. Zdaj, kar se tiče same uporabe 25:10 - in mask in pa tudi razkuževanja rok je treba vedeti, da tudi zdaj, 25:14 - ko se pogovarjamo o sprostitvi določenih ukrepov, se pravi, 25:19 - določene dejavnosti bodo zaživele znova, s tem, da bodo 25:23 - morali tudi tam delodajalci sami zagotoviti ustrezna zaščitna 25:29 - sredstva, se pravi, uporabo mask in seveda ob vstopih tudi 25:34 - uporabo razkužil. To je pač osnovni pogoj, da lahko nekdo 25:38 - začne ponovno z dejavnostjo in z naše strani mora biti 25:43 - zagotovilo in poskrbljeno, da bo teh razkužil in mask za te potrebe 25:48 - dovolj na razpolago. -Hvala lepa, naslednje vprašanje 25:52 - zastavlja novinar Janez Zalaznik, Žurnal 24. Doktor Gorazd Pretnar 25:58 - je dejal, da po njegovih neuradnih podatkih vlada nima podrobnih 26:04 - podatkov o okuženih, torej, njihovih poklicih, kje so se 26:09 - okužili, drugih diagnozah in podobno, ampak le po starostnih 26:13 - skupinah in občinah. Ali to drži in če drži, kako to komentirate? 26:19 - In ali boste predlagali menjavo v.d. direktorja NIJZ? 26:26 - Ja, poglejte, dejansko podatke, ki jih imamo o številu okuženih, 26:33 - jih pač imamo lahko na podlagi števila opravljenih testiranj. 26:37 - Zato je bilo večkrat v javnosti, tudi jaz sem neke pavšalne ocene 26:42 - pred časom dajal, da je verjetno okuženih bistveno več, 26:46 - ampak to so v resnici ugibanja. Če želimo te podatke, natančnejše, 26:52 - dobiti, se pravi, to je tema, o kateri bo govoril seveda za mano 26:57 - profesor Petrovec, potem je to ena obširnejša anketa, ki zajema 27:02 - v sklopu nekega običajnega vzorčenja, kot velja za drugačne 27:07 - ankete in na ta način bomo prišli do natančnejših podatkov. 27:12 - Do zdaj smo lahko sklepali delno na to po številu obolelih 27:17 - oziroma odstotku od števila okuženih, glede na izkušnje 27:23 - drugih držav. In v ospredju je bila predvsem skrb, da bomo 27:28 - lahko zdravili in ustrezno obravnavali tiste, ki bodo zaradi 27:33 - covid-19 pač zboleli. In mislim, da bomo imeli v naslednjih mesecih 27:39 - dosti več podatkov glede dejanskega stanja v družbi, 27:45 - namreč, tudi ocena same prekuženosti populacije bo bistveno lažja, 27:51 - bistveno natančnejša in je pa pomembna tudi za bodoče 27:56 - ravnanje, seveda, v kolikor bi se to ponovilo. Zdaj, kar se tiče 28:01 - NIJZ-ja, poglejte, za NIJZ poteka razpis, reden, za direktorja, 28:07 - kot jaz vem, glede na to, da sem sam govoril z doktor 28:11 - Erženom, sedanjim v.d. direktorjem, si tudi on ni želel na daljši rok 28:16 - vodenja zavoda, to je prevzel v tem delu, ker je bila sprememba 28:23 - na vrhu po odstopu direktorice in po regularnem razpisu bomo 28:28 - pač videli, kakšno bo naprej vodenje. Bo pa verjetno v bodoče 28:33 - potreben en dogovor glede tudi same vloge in dela NIJZ-ja, 28:39 - po vzoru nekaterih razvitejših držav, kjer ta institucija res 28:44 - odlično deluje. -Hvala lepa. Naslednje vprašanje zastavlja 28:49 - novinar Televizije Slovenija Rok Šuligoj. 28:57 - Pozdravljeni. Včeraj smo prejeli nekatere podatke glede žrtev 29:02 - koronavirusa, mene pa zanima, ali lahko izvemo, kakšne so bile 29:08 - še druge pridružene bolezni, ki so jih imeli, koliko teh mrtvih 29:14 - je iz domov za ostarele, kako je po regijah, mogoče, 29:17 - koliko je ozdravelih, kakšni so zadnji podatki, in še v zvezi 29:22 - s tem, kako sodelujete z NIJZ-jem glede izmenjave in pristojnosti 29:27 - teh podatkov? Ali prihaja pri tem do kakšnih nesoglasij? 29:33 - Poglejte, mogoče bom začel na koncu. Jaz mislim, da je 29:36 - sodelovanje z NIJZ-jem korektno, v zadnjem času smo imeli kar 29:41 - nekaj srečanj, zadnjič z direktorjem tudi na ministrstvu, 29:45 - včeraj se je naša skupina, delno sem bil tudi jaz prisoten, 29:50 - v začetku sestala z NIJZ-jem in njihovimi strokovnimi delavci, 29:55 - epidemiologi in ostalimi sodelavci glede priprave izhodne strategije 30:01 - in poskušamo seveda argumentirano priti do tistih rešitev, 30:05 - ki so optimalne, glede na sedanje vedenje in poznavanje te bolezni 30:11 - in jaz tu ocenjujem v tem trenutku sodelovanje kot dobro, tudi danes 30:18 - poteka eno srečanje oziroma sestanek na ministrstvu, 30:21 - kjer je direktor NIJZ-ja prisoten v tem, malo prej se je zaključilo 30:26 - verjetno in v tem ne vidim nekih posebnih težav, kljub temu, 30:30 - da smo, dajmo reči, morda nerodno začeli in da so se tudi nekateri 30:37 - podatki razhajali, ampak mislim, da je do tega, čisto 30:40 - iz metodoloških pristopov smo pojasnili, v čem je bil problem. 30:46 - Zdaj, kar se tiče seveda samih podatkov o smrti. 30:52 - Glejte, jaz seveda o smrti takole pavšalno nerad govorim. 30:57 - Vedeti je treba, da gre pri starejši populaciji običajno res za številne 31:03 - pridružene bolezni, kronične bolezni, zaradi katerih bolehajo 31:07 - vrsto let in zaradi katerih tudi izven obstoječe epidemije vsi 31:14 - lahko umremo. In da v tem trenutku ta umrljivost, če gledamo 31:20 - na podatke za leto 2019 in 2018, se v bistvu bistveno 31:26 - ne razlikujejo od prejšnjih let, tudi po kategorijah starosti 31:32 - od recimo 65. leta, pa tudi do 85. leta. Se pravi, po številu 31:39 - umrlih mi v tem trenutku ne odstopamo od leta 2018 in 2019, 31:45 - celo v lanskem letu je bilo več umrlih. Zdaj, razlage, 31:51 - strokovne za to so lahko zelo različne, jaz verjamem, 31:55 - in razmišljanja potekajo tudi v tej smeri, da smo nekatere 32:01 - druge respiratorne infekte, zaradi katerih so ljudje največkrat 32:05 - umirali, namreč, vedeti je treba, da pri starejšem bolniku, 32:09 - ki je slabo pokreten ali pa nepokreten, ki tudi glede 32:15 - prehranjevanja verjetno imajo določene spremljajoče težave, 32:19 - so na nek način imunsko kompromitirani in da tudi tak 32:22 - respiratorni infekt, ki je za nekoga zelo nedolžen, 32:26 - lahko povzroči pljučnico ali pa zaplet, ki seveda se 32:32 - ne more dobro končati in ob vseh ukrepih, ki smo jih 32:37 - zdaj sprejemali v povezavi s covid-19, je verjetno teh ostalih 32:43 - respiratornih infektov manj, manjše število in to je nekje 32:49 - razlaga, da se je to število nekako prevesilo, verjetno razlogi 32:54 - za umiranje bolj na stran covid-19, ampak še vedno 32:59 - ni preseglo tistega števila, zmanjšalo se je pa verjetno 33:02 - na račun grip in običajnih respiratornih infektov. Ampak to je 33:06 - zdaj pač, dajmo reči, ena dokaj logična razlaga, za katero pa jaz 33:11 - seveda v tem trenutku znanstvenih ugotovitev nimam. -Glede na to, 33:16 - da je večina umrlih iz domov za starejše, me zanima, ali imajo 33:19 - domovi kakšna enotna navodila s strani pristojnih ministrstev, 33:23 - kako organizacijsko ravnati v primeru pojava okužbe, 33:27 - ali so pri tem prepuščeni sami sebi? -Torej absolutno niso 33:31 - prepuščeni sami sebi, se pravi, navodila so že od samega 33:35 - začetka. Vi morate vedeti, da smo na eni strani reorganizirali 33:40 - in prilagodili za to, da bomo lažje domove pokrivali, tudi zdravstveno 33:44 - službo, določali te koordinatorje na primarnem in sekundarnem 33:48 - nivoju, ki so zadolženi za domove in v resnici z njimi sodelujejo, 33:52 - poleg tudi diplomirane medicinske sestre in epidemiologe. 33:58 - Na drugi strani so domovi prejeli natančna navodila, kako ravnati 34:02 - v primeru pojava respiratornih infektov ali okužbe znotraj domov. 34:09 - Je pa dejstvo, to, kar nas v bistvu nekako ovira in kjer nismo dovolj 34:15 - uspešni, da prvič, vsi domovi nimajo pogojev, da bi to striktno 34:21 - izpolnjevali, zato se išče tudi rešitve o možnostih selitve 34:25 - določene strukture ali pa skupine starejših v teh domovih, na drugi 34:31 - strani pa seveda je vedno in ves čas v ospredju ta izrazita 34:36 - kadrovska stiska, namreč, v vseh preteklih letih se je prvič 34:41 - življenjska doba povečala in v Sloveniji smo tu v vrhu 34:46 - Evrope, na drugi strani žal nismo tudi v starejših letih bolj 34:51 - zdravi, kot smo bili prej, se pravi, pridruženih bolezni je 34:56 - veliko. Kar pomeni, da bi morali vsa ta leta v preteklosti, 35:00 - zadnja desetletja ali več dejansko bistveno več teže dajati 35:04 - na zdravstveno oskrbo, zdravstveno nego in vse, kar sodi 35:08 - zraven, se pravi, bolj v smislu že skoraj negovalnih bolnišnic 35:13 - za večji del kot pa obratno. Žal seveda moram reči, 35:17 - da se v vseh teh letih argumenti stroke niso dovolj upoštevali, 35:22 - da se danes soočamo s to težavo kadrovske narave in da se 35:27 - ni uspelo zagotoviti dodatnega denarja, ki bi bil potreben za to 35:31 - in za te domove in seveda nenazadnje tudi za zdravstveni 35:35 - sistem. Tako da danes sta izpostavljena najbolj dva sistema, 35:38 - ki sta bila v vseh teh letih na nek način dokaj zapostavljena 35:43 - in tu zdaj seveda lovimo ravnotežje, jaz mislim, da smo 35:47 - veliko stvari uspeli urediti, dejstvo je seveda, da pa vsega 35:51 - nadoknaditi na žalost za vsa ta leta nazaj se v kratkem času 35:56 - ne da. -Še eno vprašanje imam, in sicer zanima me, ali imamo 36:00 - trenutno na zalogi dovolj respiratorjev in ali potekajo še 36:04 - kakšne nove nabave? -Torej, trenutno je na zalogi dovolj 36:10 - respiratorjev, imamo kar velike rezerve, tudi če spremljate število 36:17 - bolnikov v intenzivnih terapijah, predvsem tudi na račun covid-19, 36:22 - mislim, da je zadnji podatek 31 ali 34, zdaj, upam, da se nisem 36:28 - dosti zmotil, respiratorjev smo pa nabavili, jaz mislim, 36:33 - da jih je zdaj bilo 165 na razpolago, so pa v teku tudi 36:38 - še dodatne nabave, se pravi, na podlagi naročil, ki so bila 36:42 - prej izvedena, tako da jaz bi v tem trenutku, v kolikor bi gledali 36:47 - v slabši scenarij, bi me bolj skrbelo zagotavljanje zadostnega 36:52 - števila osebja, ki je usposobljeno za delati z vsemi temi aparaturami, 36:59 - kot pa same aparature, ampak mislim, da smo v tem 37:02 - trenutku na varni strani in lahko vsaj zdaj zaenkrat 37:07 - kar dokaj optimistični. -Hvala lepa. Naslednje vprašanje 37:12 - zastavlja novinarka Primorskih novic Jana Krebelj. Prosim vas 37:17 - za podatek, koliko umrlih izmed vseh umrlih zaradi covida-19 37:23 - je bilo stanovalcev domov za starejše? Tega podatka ni 37:27 - med uradnimi podatki, zato prosim za jasen odgovor. 37:32 - Ja, zdaj, jaz mislim, da je od sedanje številke, 37:40 - ki je bila do danes zjutraj 61, mislim, da je večina vseh teh 37:48 - iz domov za starejše občane, da tu ne gre za mlajše bolnike, 37:55 - seveda to ne pomeni, da so vsi umrli v bolnišnici, tako da tega 38:01 - deleža vam pa točno zdaj na pamet ne vem povedati. 38:05 - Absolutno pa gre za to najbolj ranljivo skupino in številka 38:09 - takšna, kot sem povedal. -Hvala lepa. Novinarja Radia 38:14 - Ognjišče Alena Salihovića zanima, kako ocenjujete sodelovanje 38:19 - na ravni ministrstev in pristojnih služb pri soočanju s pandemijo? 38:24 - Bi pri takšnem stanju pričakovali hitrejše odzivanje oziroma glede 38:28 - na sedaj sprejeto zakonodajo, bi to sodelovanje lahko bilo boljše 38:33 - oziroma bi se ga dalo izboljšati ter ali imate kakšne podatke 38:37 - o številu vnosov okužb, poleg Maribora še kje drugje, 38:42 - v tako imenovane varne cone? -Ja, zdaj jaz mislim, da je 38:47 - sodelovanje znotraj ministrstev dobro. Jaz mislim, da z ministri 38:53 - smo ves čas v kontaktu, skušamo sproti reševati probleme, 38:59 - do katerih prihaja, morate pa vedeti, da seveda je za vse nas 39:04 - to tudi nova izkušnja, noben med nami se ni ukvarjal 39:09 - z epidemijo takih razsežnosti in tudi z vključevanjem vseh 39:15 - služb s strani različnih resorjev in to, kar jaz ocenjujem seveda 39:21 - kot vedno dobro in pozitivno je, da v tistem trenutku, ko na nek 39:26 - problem naletimo, da se usedemo in dogovorimo in iščemo rešitev, 39:31 - ki jo običajno tudi najdemo. Idealno v tem trenutku še vedno ni, 39:38 - v končni fazi delamo nekaj tednov, en mesec na vseh teh 39:43 - področjih, smo pa v tem času, si upam trditi, rešili veliko težav, 39:49 - ki so bile prisotne v samem začetku in mislim, da bomo na osnovi 39:56 - tega, kar zdaj delamo in na osnovi vseh teh izkušenj tudi pripravili 40:01 - vsak na svojem področju tudi ustrezne spremembe zakonodaje, 40:06 - da bi v primeru kakršne koli ponovitve, morda ne zdaj, 40:10 - ampak kdaj drugič, bilo potem lažje ravnati tudi v takšni situaciji. 40:16 - Hvala lepa. -Naslednje vprašanje zastavlja novinar Slovenske 40:20 - tiskovne agencije Peter Avsenik. 40:29 - Pozdravljeni, gospod minister. Vprašal bi vas glede izpada 40:35 - programa zaradi epidemije. Združenje zdravstvenih zavodov 40:40 - namreč opozarja, da se utegne zgoditi, da bodo imele bolnišnice 40:45 - in zdravstveni domovi izgube, grozi jim likvidnostni krč, 40:49 - pa me zanima, če nameravate upoštevati njihov predlog, da bi 40:54 - jim zdravstvena blagajna plačala 70 odstotkov predvidenega programa, 40:58 - ne glede na to, ali ga bodo opravili? -Ja, torej, v pripravi 41:05 - je aneks k splošnemu dogovoru oziroma splošni dogovor, kjer bomo 41:10 - to seveda opredelili. Dejstvo je, da smo zdaj ob zavedanju teh 41:15 - možnih likvidnostnih težav tudi omogočili, poleg tega, da želimo 41:22 - bolnikom omogočiti normalno delo, seveda tudi zdravstveni zavodi 41:27 - ne bodo mogli, v kolikor bi to obdobje trajalo predolgo, 41:30 - nadoknaditi vseh teh zamud oziroma vsega izostanka dela, 41:35 - s tem, da ocenjujem kljub vsemu, da se bo dalo v tej smeri veliko 41:40 - narediti. Treba je tudi vedeti, da vse, kar je direktno povezano 41:45 - s covid-19 boleznijo, bo moralo biti dodatno in ločeno 41:52 - evidentirano in bo tudi pokrito iz državnega proračuna, se pravi, 41:57 - stroški, naj bo to na račun materialnih stroškov, na račun 42:02 - zdravil, na račun tudi nagrajevanja zaposlenih, je zagotovitev, 42:07 - da bo to pokrito iz proračuna. Medtem ko sam izpad dela 42:11 - iz naslova nezadosti opravljenih storitev pa verjamem, da v tej meri 42:16 - v tem trenutku še ni do te mere velik, da ga ne bi bilo možno 42:21 - nadoknaditi. Za zagotavljanje tekoče likvidnosti pa sigurno bomo 42:25 - z aneksom uredili, da bodo seveda normalno lahko funkcionirali 42:30 - zdravstveni zavodi. -Hvala. Še eno vprašanje oziroma dve. 42:35 - Ali drži, da bo vlada jutri obravnavala spremembe glede 42:38 - zdravniških specializacij, in sicer, ali bodo lahko 42:42 - specializanti delali izpite na daljavo? Pa mogoče vezano 42:46 - na zakonodajo še glede zakona o nalezljivih boleznih. 42:53 - Kako napreduje priprava in kdaj naj bi jo vlada obravnavala? 42:57 - Ja, zdaj to, da bi specializanti na daljavo opravljali izpite, 43:02 - specialistične, o tem ne vem ničesar. Pa tudi mislim, 43:06 - da praktično to verjetno ni čisto izvedljivo; glede na naravo dela 43:11 - in način dela, mislim, da to ne bo šlo. Lahko pa iščemo seveda 43:15 - rešitve, kako jim omogočiti nadaljevanje specializacije, 43:19 - ki je bila v tem trenutku prekinjena, zato da smo jih lahko 43:23 - razporedili v zdravstvene zavode in da jim spet omogočimo, 43:27 - da bodo svoj učni proces nadaljevali in prišli po normalni 43:31 - poti tudi do specialističnega izpita in mislim, da je to verjetno 43:35 - bolj prava pot, kot pa, da bi iskali neke posebne bližnjice 43:39 - pri tem izpitu. Zdaj, kar se tiče zakona o nalezljivih boleznih, 43:47 - ja, želeli smo pripraviti novelo zakona, v tem trenutku 43:53 - to ne bo šlo, zato ker je v fazi sprejemanja oziroma postopka 43:58 - že ta zakon zaradi prej vložene pobude, se pravi, govorimo 44:03 - o cepljenju in mi ne moremo odpreti celega zakona, dokler prvi 44:09 - postopek ni zaključen. Se pravi, lahko neke popravke, določene 44:14 - spremembe vključujemo v paket, ki ga delamo, zakonski, se pravi, 44:21 - to, kar gre najnujnejše zaradi obstoječe epidemije, 44:25 - medtem ko cel zakon bo celovito prišel na vrsto, 44:29 - ko bo prvi postopek zaključen. -Omenjali ste, dovolite še eno 44:33 - vprašanje, anketo o zobozdravstvu, pa me samo zanima, koliko ljudi 44:38 - naj bi bilo vključenih v to anketo oziroma širša 44:43 - testiranja, pa kakšne teste bodo uporabljali? Hvala lepa. 44:48 - Jaz bi to prepustil profesorju Petrovcu, ki bo to bolj natančno 44:53 - in bolj strokovno obrazložil, kot bi jaz. -Hvala lepa, zdaj pa 44:57 - besedo pred mikrofonom predajam novinarki Radia Slovenija 45:02 - Urši Valjavec. 45:06 - Dober dan, lepo pozdravljeni. Nekaj glede financiranja, 45:10 - sem vas prav razumela, da bo šlo vse iz proračuna, 45:14 - vse, kar je v povezavi z boleznijo covid-19? 45:17 - Tudi recimo financiranje zdravstvene zavarovalnice, 45:21 - ki potrebuje 270 milijonov evrov? -Ne, to je napačno razumljeno. 45:27 - Kakšne bodo posledice za zdravstveno zavarovalnico 45:32 - ob koncu leta, bomo pač videli, kaj se bo dogajalo na osnovi 45:37 - predvsem dogajanja na področju gospodarstva. Se pravi, lahko 45:42 - so projekcije zelo različne, ampak v tem trenutku, se pravi, 45:45 - to, kar zagotavljamo in je dogovorjeno, da bo krito 45:48 - iz proračuna, je to, kar je direktno zdaj v tem trenutku 45:52 - vezano na to epidemijo. Se pravi, zagotovili bomo 45:58 - z dogovorom, da bodo bolnišnice naprej lahko delovale in da bodo 46:03 - likvidne, zagotovila se bodo sredstva za nagrajevanje, 46:09 - dodatni stroški, ki so bili predvideni in ki so nastali zaradi 46:13 - covid-19, ampak samo na podlagi izračunov in natančnih podatkov, 46:19 - ki jih bodo bolnišnice in vsi ostali izvajalci tudi predstavili. 46:25 - V naslednji fazi seveda, ko bomo pa videli, kaj pomeni priliv zaradi 46:30 - zmanjšanja prispevkov v zdravstveno zavarovalnico, bomo pa se lahko 46:34 - pogovarjali korak naprej in iskali rešitev, kako morebiten 46:40 - izpad nadomestiti. Dejstvo pa je, da je tudi nekaj prihranka bilo 46:44 - v zdravstveni zavarovalnici, tako da tu moramo prej čiste 46:47 - račune postaviti na mizo in potem iskati rešitve, 46:51 - da bo zdravstveni sistem naprej normalno funkcioniral. 46:55 - Glede čakalnih dob, napovedali ste sproščanje ukrepov 46:59 - v zdravstvenih domovih in bolnišnicah in ta nova pravila 47:03 - bodo najbrž še podaljšala te čakalne dobe. Ste mogoče 47:07 - razmišljali tudi o tem, da bi vključili vse zasebnike; to pozivajo 47:12 - recimo različne zdravstvene organizacije? -O tem je bilo 47:17 - govora, s tem, da to opcijo ali pa to možnost puščamo odprto, 47:22 - seveda, ko bomo enkrat končali, zaključili z ukrepi, ki so potrebni 47:27 - zaradi epidemije. Namreč, to potem dejansko pomeni 47:31 - angažiranje vseh v zdravstvu pri skrajševanju čakalnih dob, 47:36 - meni je ideja seveda blizu, da to lahko naredimo, bomo pa 47:41 - potem morali videti dejansko, koliko na eni strani lahko 47:44 - zagotovimo sredstev, na drugi strani pa seveda tudi upoštevanje, 47:49 - da bomo morali imeti na razpolago za to tudi dovolj zaščitne opreme, 47:53 - da dejansko zavarujemo vse zdravstvene delavce, da seveda 47:59 - ne bi prihajalo do dodatnih zapletov zaradi tega. -Še nekaj 48:04 - vprašanj v povezavi z domovi za starejše. Omenjali ste, da je 48:09 - zelo majhno število kadrov, da imajo težave s kadri. Ali boste 48:13 - morebiti zagotovili večje število zdravstvenega osebja 48:16 - tudi po različnih domovih za starejše v Sloveniji torej? 48:22 - Glejte, tega jim jaz seveda ne morem zagotoviti, namreč, 48:25 - tudi bolnišnice in zdravstveni domovi, ko enkrat začnejo normalno 48:29 - delovati, seveda mnogim med njimi se že v tem trenutku soočajo 48:33 - s pomanjkanjem tudi medicinskih sester. Spremljali ste lahko tik 48:39 - pred nastopom, nastankom te epidemije, da so nekatere bolnišnice 48:43 - celo predlagale zapiranje določenih oddelkov zaradi premalo 48:48 - osebja. Se pravi, kratkoročno tu lahko zdravstvene institucije 48:54 - pomagajo tam, kjer je res huda težava, rešiti situacijo, danes je 49:00 - na primer ekipa v Ljutomeru z nekaj uglednimi strokovnjaki, 49:05 - za poskusiti najti neko primerno rešitev, glede na to, da je tam 49:11 - število okuženih močno poraslo, dolgoročno pa seveda to ne pride 49:16 - v poštev. Dolgoročno bo treba sistem predvsem na Ministrstvu 49:21 - za delo, družino in socialne zadeve zastaviti drugače 49:25 - in v sistem tudi spraviti bistveno več denarja, da se bo ta zdravstvena 49:31 - nega in vse, kar je potrebno, tu govorimo tudi za duševno oskrbo, 49:36 - za fizioterapijo in podobno. Se pravi, da se na nek način 49:41 - omogoči delovanje večjega števila, lahko rečem skoraj 49:46 - negovalnih bolnišnic. In to v tem trenutku ne gre. -Ali je mogoče 49:51 - v tem času, zdaj v tem trenutku že pričakovati kakšno spremembo 49:55 - oskrbe okuženih v DSO-jih na primer? -Jaz mislim, da sprememba 49:59 - okuženih, glejte, tisti, ki je samo okužen, je seveda ločen od ostalih, 50:06 - ki niso okuženi, in osebje teh domov morajo biti in tudi so 50:12 - ustrezno izvežbani, da znajo uporabljati zaščitno opremo 50:17 - in da se znajo primerno ravnati, za to pa smo zagotovili dodaten 50:21 - kader, da jih usposobi. Se pravi, od diplomiranih sester, 50:26 - pa do zdravnika s primarnega nivoja in konzultacije s sekundarnega 50:30 - nivoja. Vsak, ki zboli in potrebuje bolnišnično zdravljenje, ga je 50:35 - tudi deležen, za to imamo dovolj zmogljivosti v bolnišnicah 50:39 - in to smo pač poskušali s to reorganizacijo doseči, da se ne bi 50:44 - zgodilo, da ne bi mogli tistega, ki potrebuje dejansko bolnišnično 50:48 - zdravljenje, dati v bolnišnico oziroma ga hospitalizirati. 50:53 - Vedeti pa je treba, da vsaka okužba, ki lahko poteka tudi 50:57 - kot blažji respiratorni infekt, ne sodi v bolnišnico, ker tudi 51:02 - premik tega človeka v bolnišnico predstavlja velik stres lahko 51:08 - in je zato pomembnejši nadzor na mestu, v samem domu, 51:11 - kot pa, da bi ga zato dali na vsak način v bolniško posteljo. 51:16 - Minister Gantar, samo še eno vprašanje glede številk in podatkov, 51:20 - znani so torej najnovejši podatki glede števila okuženih, 51:25 - to je 28. Nam lahko poveste, so to tako imenovani velikonočni 51:30 - sprehajalci ali pa so to osebe, ki so v DSO-jih, torej v domovih 51:36 - za starejše osebe? -Torej, največ je še vedno okuženih 51:42 - v domovih za starejše osebe. Zdaj, tudi ocenjevati, da bi bili to 51:48 - velikonočni, je definitivno prehitro, glede na to, da je pač 51:52 - potrebna neka inkubacijska doba, da je razvoj bolezni, 51:55 - se pravi, je prehitro za ocenjevati učinek velike noči. Tako da bolj 52:01 - verjetno je to znotraj teh institucij, kar je običajen pojav, 52:06 - je pa res, da ob relativno majhnih številkah seveda krivulja 52:13 - močno zaniha pri vsakem takem domu, kjer se pojavi 52:16 - nekaj več okuženih. -Najlepša hvala, sledi vprašanje novinarja 52:21 - Luke Svetina, Nova 24TV. 52:29 - Ja, lepo pozdravljeni, hvala za besedo. Doktor Gantar, 52:33 - prej je bilo povedano, da bo Evropska unija sprostila 52:36 - 2,7 milijarde za neposredno pomoč zdravstvenemu sektorju, 52:40 - torej, v različnih državah. Ali morda razpolagate s podatkom, 52:43 - koliko denarja bi tukaj prejela Slovenija in komu bi ga pravzaprav 52:47 - najbolj nujno namenili? Kdo ga najbolj potrebuje 52:50 - v slovenskem zdravstvenem sektorju? -Ja, zdaj, kdo potrebuje denar, 52:55 - o tem seveda lahko govorim, medtem ko koliko ga v resnici bo, 52:59 - bi zdaj jaz sigurno ne dal dovolj točne informacije, mislim pa, 53:03 - da vam bo minister za finance v naslednjih dneh natančno povedal, 53:08 - tudi v napovedi je bilo rečeno, da imajo jutri ministri za finance 53:14 - njihovo redno srečanje in verjetno bo tam še veliko 53:18 - dogovorov, na kakšen način bo ta denar v posamezno državo 53:22 - prihajal. Seveda mi, če gledamo realno, kaj potrebuje; potrebuje 53:26 - zdravstveni sistem brez dvoma, še bolj pa v tem trenutku ti domovi 53:31 - za starejše občane, da se pač da in kadrovska struktura 53:35 - in nenazadnje pogoji tudi za delo, ne vem, negovalnih 53:39 - bolnišnic v neki bližnji prihodnosti zagotoviti s temi 53:42 - dodatnimi sredstvi. -Drugo vprašanje se v bistvu nanaša na dejstvo, 53:47 - da stroka, doktor Beovićeva in vi, zagovarjate ukrepe Vlade 53:52 - Republike Slovenije o omejitvi gibanja na matično občino, 53:56 - tudi zato, ker so se te številke okuženih in smrtnih žrtev zdaj 54:00 - nekako ustavile, prej ste omenili, da bo nekako postala tudi stalnica 54:04 - v daljšem časovnem obdobju, da bomo torej morali držati distanco 54:09 - socialnih stikov; kaj pravzaprav to pomeni, v zadnjih dneh smo že 54:12 - slišali neke napovedi, da lahko Slovenke in Slovenci morda kar 54:16 - pozabijo na, reciva temu, počitnikovanje v tujini, torej, 54:20 - na poletni dopust? Greste v to smer, ali vi kot stroka zagovarjate, 54:25 - da bi morali letos prepovedati takšno obliko počitnikovanja 54:30 - v tujini? -Glejte, veliko je odvisno od razmer oziroma od dogajanja 54:36 - v prihodnjih mesecih. Sigurno je z vidika varnosti in glede na to, 54:41 - da mi v veliki meri obvladujemo to okužbo, jaz mislim, da na dokaj 54:46 - dober način, mislim, da je primernejše razmišljati 54:50 - o izkoriščanju oziroma o izrabi svojega prostega časa ali pa dopusta 54:55 - v Sloveniji v tem trenutku. Namreč, še enkrat, bolezni covid-19 55:02 - ne poznamo dovolj dobro, definitivno je kužnost večja, 55:08 - kot je za nekatere druge bolezni in predstavlja eno večjo potencialno 55:15 - nevarnost in se mi zdi, da je v takšnih okoliščinah bistveno 55:20 - bolj varno bivati in delati v domačih razmerah, kjer pač 55:24 - zadeve obvladujemo in v nasprotnem primeru se bomo seveda soočali 55:29 - z novimi ukrepi, s karantenami, s prihodi iz nekih drugih držav 55:35 - in jaz mislim, da si tega nihče ne želi, po drugi strani pa, dajmo 55:40 - malo pozitivno gledati, mislim, veliko potujemo, veliko 55:44 - poznamo tujih držav, zdaj imamo lepo priložnost, da tudi svojo 55:48 - Slovenijo malo bolj natančno obiščemo in vidimo in jaz v tem 55:54 - ne vidim tragedije oziroma še najmanjši problem se mi zdi 55:59 - v celotni situaciji, kje bomo dopust preživeli, tako da ... -Ja, ampak 56:03 - doktor Gantar, če bi Slovenci res ostali doma, kaj bi pomenila 56:06 - gneča na slovenski obali, ob jezerih, v gorah, bi s tem kaj 56:10 - naredili sploh? -Ne, jaz mislim, da, glejte, tudi ni, ne dopustujemo 56:15 - vsi na obali, nismo vsi na morju, nismo ves čas na morju 56:19 - in jaz še vedno mislim, da je Slovenija tudi dovolj velika 56:23 - za te naše obiskovalce, da lahko tudi dopust kvalitetno 56:31 - preživijo pri nas, pa po mojem tudi na dovolj varen način. 56:35 - Hvala lepa, samo še eno vprašanje imam. Vemo, da vsi potencialno 56:38 - okuženi niso testirani, zato pravega odgovora na vprašanje, 56:42 - kakšno je število okuženih oziroma kakšna je razširjenost 56:45 - virusa s covid-19 v Sloveniji, nimamo, zdaj v zadnjih dneh 56:48 - so se pojavile nekatere neodvisne skupine, ki z zbiranjem 56:52 - in prikazovanjem podatkov o širjenju okužbe nekako želijo 56:56 - priskočiti na pomoč Vladi Republike Slovenije, recimo ekipa 56:59 - covid-19, pri kateri sodeluje tudi zdravnik doktor Mravlje, 57:02 - pa ne vem, znani slovenski zvezdniki, kot je Challe Salle 57:05 - recimo, promovirajo takšno vnašanje podatkov na spletu, 57:11 - zbrali so že več kot 40.000 vnosov, kjer ljudje sami poročajo, 57:15 - kako se počutijo, svoja opažanja; ali bi vam lahko takšno zbiranje 57:19 - podatkov kakorkoli priskočilo na pomoč? Bi lahko iz tega sploh 57:23 - kakorkoli dobili kakšno novo strokovno razlago? -Veste, 57:28 - zdaj na osnovi samega počutja verjetno težko nekdo sam pri sebi 57:33 - ve, ali je okužen s koronavirusom ali je morda prehlajen, ali gre 57:38 - za kaj čisto nepomembnega. Bojim se, da pri resnih raziskavah 57:42 - seveda to nima zadostne teže, zato tudi Ministrstvo za zdravje 57:47 - podpira anketo, o kateri bo govora za mano, s strani profesorja 57:53 - Petrovca in kjer bodo podatki definitivno prikazali odraz 57:59 - dogajanja in tudi prekuženosti znotraj naše države. Zdaj, 58:05 - kar se tiče posameznih analiz, ki jih različne skupine 58:08 - pripravljajo, je treba vedeti, da analiza je pač možna 58:12 - in je verodostojna, če temelji na določenih točnih podatkih 58:18 - in večina jih razpolaga z zelo podobnimi podatki, kot jih pač 58:22 - mi objavljamo in iz tega naslova seveda velikih odstopanj verjetno 58:27 - ne more biti pri pripravi teh analiz, tako da jaz mislim, 58:33 - da razpolagamo v tem trenutku, preden imamo seveda to širšo 58:37 - anketo na razpolago, s kar dobrimi projekcijami dogajanja 58:41 - v Sloveniji. -Najlepša hvala za odgovore in zdaj še čisto zadnje 58:45 - vprašanje, ki nam ga je poslala novinarka Petra Lesjak Tušek 58:50 - z Večera. V povezavi z javnimi neprimernimi izjavami o koronavirusu 58:57 - oziroma ventilatorjih ste kot resorni minister sprejeli odstop 59:02 - direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janeza Lavreta. 59:07 - Prejšnjo sredo je direktorja razrešil še svet zavoda, a vlada 59:12 - kot ustanoviteljica k temu sklepu za zdaj še ni podala soglasja. 59:17 - Kdaj ga namerava oziroma ali ga mora vlada, ne le vi 59:22 - kot minister, in kdaj je torej to soglasje k razrešitvi v načrtu? 59:31 - Zdaj na nivoju vlade seveda dnevno sprejemamo bodisi 59:34 - na dopisnih ali pa občasno na rednih sejah številne spremembe, 59:38 - ki so povezane z obstoječo epidemijo, Ministrstvo za zdravje 59:43 - je predlog pripravilo, težko pa odgovorim na vprašanje, kdaj bo 59:47 - to na dnevni red uvrščeno, tako da ... -Najlepša hvala 59:54 - za vse odgovore, za vas zaenkrat vprašanj, novinarskih, ni več. 59:59 - Hvala lepa tudi vam, na svidenje. -Srečno. 00:10 - Podatki o spremembah v zvezi s prizadetimi ob epidemiji 00:16 - za 14. april so zdaj že objavljeni na spletnih straneh vlade, 00:27 - do danes je bilo testiranih skupaj 37.114 ljudi v Sloveniji, 00:36 - zdaj pa vabim profesor Petrovca, da predstavi svoj pogled na izhod 00:41 - iz krize in ta v veliki meri temelji prav na rezultatih testiranj 00:45 - in testiranih v prihodnje. Prosim, profesor Petrovec. 00:55 - Najlepša hvala za povabilo. Spoštovane gledalke, spoštovani 00:58 - gledalci, moj namen danes je, da na hitro, a vseeno celovito 01:03 - poskušam predstaviti, kar se tiče testiranja na bolezen covid-2019 01:11 - oziroma kot pravilno rečemo, na virus SARS koronavirus 2. 01:16 - Namreč, zavedati se je potrebno, da številke o okuženih temeljijo 01:21 - na potrjenih primerih, ki so laboratorijsko potrjeni s testi, 01:27 - ki so kvalitetni in zajamčeno dokažejo okužbo. Morda bi začel 01:33 - s tem, kar je prej komentiral minister. Sama poročanja o bolezni 01:37 - so morda lahko koristna, vendar bolezni, ki potekajo podobno, 01:42 - kot poteka covid-2019, je ogromno. Iz samih kliničnih 01:47 - znakov bolezni zelo težko razločimo med seboj, kaj je 01:51 - pravzaprav bil povzročitelj, ki je tako okužbo povzročil. 01:55 - Konec koncev gre lahko tudi za določene bakterije, za katere 01:59 - ta trenutek vemo, da krožijo in te okužbe povzročajo. 02:03 - Vemo vsi, ki spremljamo dnevno število o novih primerih, 02:08 - o skupnih primerih, da smo trenutno nekaj čez številko 1.000, 02:12 - 1.200 dokazanih primerov, in ves čas, od začetka epidemije 02:16 - poslušamo mnenja raznih strokovnjakov, ljudi, ki razlagajo, 02:20 - da je v naši družbi petkrat, desetkrat, celo stokrat več 02:25 - okuženih, koliko je asimptomatsko okuženih, ki širijo to okužbo, 02:30 - in tako naprej. Vemo tudi iz zanesljivih podatkov na vstopnih 02:35 - točkah, da je bilo v preteklosti na dnevni ravni v samoizolacijo 02:40 - poslanih približno nekaj 100 ali celo 1.000 ljudi na dan, 02:47 - kar pomeni, da za te ljudi pravzaprav ne moremo biti 02:50 - prepričani, ali so ali niso preboleli bolezen covid-2019. 02:56 - Glede na to, da je kakršnekoli ukrepe možno sprejemati samo 03:00 - na podatkih, ki so verodostojni in potrjeni, trenutno pač 03:03 - laboratorijsko potrjeni, smo predlagali vladi in ministrstvu, 03:09 - da do teh podatkov pridemo, pridemo pa na način, ki bo 03:14 - verodostojen in bo vsem odločevalcem v državi dal možnost, 03:19 - da ukrepe, tako zmanjševanja omejitvenih ukrepov kot zagona 03:24 - gospodarstva utemelji na dokazanih in preverjenih podatkih. 03:30 - Te podatke nameravamo dobiti tako, da bomo testirali reprezentativen 03:36 - vzorec prebivalcev Republike Slovenije, ki je ocenjen na nekje 03:42 - 1.000 do 1.500 ljudi, ki bo zajel tako odrasle kot otroke, kot vse 03:49 - slovenske regije, se pravi, celotno državo. Torej, namen 03:55 - te študije je, da na naključnem vzorcu, ki bo seveda ustrezno 03:58 - znanstveno in statistično in epidemiološko utemeljen, 04:03 - dobimo ustrezne podatke, to pomeni, da bomo takšno število 04:08 - ljudi anketirali o njihovem zdravstvenem stanju, ne samo to, 04:12 - obiskali jih bomo na domu, jim odvzeli bris in tudi vzorec 04:17 - krvi, v kolikor se bodo s tem strinjali. Zakaj je to potrebno? 04:23 - Namreč, po mesecu oziroma mesecu in pol epidemije, se v naši 04:28 - populaciji pojavljajo ljudje, ki so okužbo že preboleli, 04:33 - lahko so med tistimi, ki so bili v samoizolaciji, pa te potrditve 04:37 - nimamo. Na drugi strani bi radi prekinili špekulacije o velikem 04:42 - številu okuženih, ki naj ne bi imeli simptomov. Se pravi, 04:48 - s to raziskavo nameravamo podati, kolikor je mogoče, natančne 04:53 - odgovore. Take raziskave so najavili v Nemčiji, predvidevajo, 04:58 - da bodo imeli odgovore konec maja, tako raziskavo so v manjšem 05:04 - obsegu in prirejenem obsegu opravili v Avstriji in podobno 05:09 - raziskavo je opravila Islandija. Druge države takšne raziskave 05:14 - šele načrtujejo. V čem je prednost slovenskega pristopa? Namreč, 05:19 - zavedati se je potrebno, da raziskava, kot je bila opravljena 05:23 - v Avstriji, je na vzorcu 1.000 do 1.500 ljudi ugotavljala samo to, 05:28 - ali v tej populaciji najdemo akutno okužene ljudi. Se pravi, 05:33 - take, ki virus izločajo. Kaj bo drugačnega v slovenski 05:37 - raziskavi? To, da bomo pogledali tudi, ali so v tej populaciji morda 05:42 - ljudje, ki so okužbo v teh dveh mesecih že preboleli. To pa bomo 05:48 - naredili tako, da bomo v krvi preiskovancev dokazovali 05:53 - protitelesa, ki pokažejo, ali je človek že bil okužen s tem virusom 05:59 - ali ne. Na tem mestu bi apeliral na vse gledalce, ki bodo morda 06:06 - v naslednjem tednu obveščeni, da so povabljeni k sodelovanju 06:10 - v tej raziskavi. S tem svojim prispevkom, ki je seveda 06:15 - prostovoljen, lahko zelo pomagamo k temu, da do te prave slike 06:20 - pridemo, da lahko ugotovimo, kakšna je prava prekuženost, 06:25 - in ob teh številkah sprejmemo najboljše ukrepe. Tudi sam že 06:31 - več kot dva meseca sodelujem zelo intenzivno v ekipi, 06:36 - ki dnevno izvaja testiranje, ki ima pregled nad tem, kaj se 06:43 - v testirani populaciji dogaja, vsekakor si pa želimo, da to sliko 06:48 - razširimo na celotno državo. S tem bomo lahko res pomagali 06:53 - vladi, da pravzaprav sprejme, pa ne samo vladi, vsem odločevalcem, 06:58 - vsem institucijam, ki delajo tako v zdravstvu ali pa v gospodarstvu, 07:03 - in bodo lahko na osnovi teh realnih številk sprejele ustrezne 07:08 - ukrepe. Namreč, ta pristop, da bomo lahko našli tiste, 07:13 - ki so bolezen že preboleli, in tiste, ki bolezen morda trenutno 07:18 - prebolevajo, je res ta trenutek v Evropi na najvišjem možnem 07:25 - nivoju. Zakaj teh podatkov do sedaj nimamo, zakaj teh podatkov 07:30 - nimajo druge države? Bom verjetno ponovil nekaj, 07:35 - kar sta že oba govorca danes večkrat povedala. Bolezen in virus 07:39 - poznamo šele nekaj mesecev. Da se naredijo testi, da so 07:43 - na voljo testi, ki so ustrezne kvalitete, na podlagi katerih bomo 07:47 - pravzaprav te podatke lahko verodostojno predstavili, 07:51 - je potreben določen čas. Ta čas je bil za te teste izjemno 07:55 - kratek. In da jih začnemo uporabljati, moramo tudi te teste 07:59 - preizkusiti sami. Naslednja stvar, ki je tukaj zelo omejujoča, 08:04 - je, da takšne raziskave želijo opraviti vse evropske države, 08:09 - in je pomanjkanje teh reagentov ekstremno. Slovenija je med prvimi, 08:14 - ki bo zagotovila ta kontingent, da se taka preiskava lahko opravi 08:19 - in bo tudi med prvimi, ki bo te podatke zanesljivo imela. 08:25 - Morda samo še to. V tej raziskavi, pri izvedbi te 08:30 - raziskave, ki jo bo vodil Inštitut za mikrobiologijo 08:34 - in imunologijo Medicinske fakultete, so zbrani seveda tudi drugi 08:38 - kredibilni sodelavci, ki so omogočili res izredno hitro 08:44 - izvedbo. Med drugim gre za članice Ljubljanske univerze, 08:49 - to je Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta 08:53 - za družbene vede, seveda pa naš najbolj pomemben partner 08:58 - je Univerzitetni klinični center v Ljubljani, Klinika 09:02 - za infekcijske bolezni, Katedra za infekcijske bolezni in v bistvu 09:06 - to je zagotovilo, da bodo ti podatki v resnici na voljo v najkrajšem 09:13 - možnem času. -Hvala lepa, delno ste novinarki Nini Knavs 09:20 - z Dnevnika že odgovorili. Sprašuje namreč naslednje. 09:26 - Ali se ob postopni omilitvi omejevalnih ukrepov obetajo 09:31 - kakšne spremembe pri testiranju, in če, kakšne? Kdaj bi lahko 09:36 - v Sloveniji dobili teste, ki kažejo na protitelesa 09:40 - in na kakšen način jih bo zdravstvo uporabljalo? -Ja, mislim, zelo dobro 09:45 - vprašanje. Teste za dokazovanje protiteles že imamo. Ponovil bom, 09:50 - da so v ekstremno omejeni količini in sigurno bodo prednostno 09:57 - uporabljeni v tej raziskavi, ki sem jo omenil. Treba je pa 10:01 - javnosti povedati, kaj nam tak test lahko pove. Namreč, 10:04 - pričakovanja in namigovanja v javnosti so pravzaprav pogosto 10:09 - zavajajoča. Namreč, ta test lahko pove samo to, da smo se 10:13 - s tem virusom že srečali, ali pa, če hočete, da smo to 10:18 - bolezen preboleli. Kakšna bo imunost, ali smo mi imuni na to 10:23 - bolezen, tega ta test ne more povedati in v bistvu bo treba 10:27 - počakati na druge podatke, ki bodo govorili o tem, kako dolga 10:32 - je pravzaprav ta imunost. Zanesljivo nam pa lahko odkrije 10:36 - vse, ki so to bolezen preboleli, pa jim za časa akutne bolezni, 10:40 - ko so bili bolni, diagnoza ni bila postavljena. -Hvala lepa. 10:45 - Novinarko Jano Krebelj s Primorskih novic pa zanima, 10:50 - kdaj bo raziskava, o kateri ste govorili, potekala in kdaj boste 10:55 - objavili njene izsledke? -Vsi rezultati bodo javni, 10:59 - objavljeni bodo takoj, ko bo raziskava zaključena, po naših 11:03 - predvidevanjih, namreč tukaj gre za nekatere omejitve, 11:07 - mimo katerih na noben način ne bomo šli, raziskava zahteva 11:12 - seveda odobritev nacionalne medicinske etične komisije, 11:17 - in takoj, ko to odobritev dobimo, lahko to raziskavo začnemo 11:21 - izvajati. Če bi šlo po naših načrtih, bi se ta raziskava lahko 11:26 - začela v naslednjem tednu. In pričakujemo, da bi odgovore 11:30 - imeli že pred prvomajskimi prazniki, kar bi sovpadalo 11:34 - z načrtovanim ali pa, ja, načrtovanimi morda popuščanji 11:40 - z ukrepi. -Hvala lepa, vprašanje za vas, doktor Petrovec, 11:44 - ima tudi novinar Slovenske tiskovne agencije Peter Avsenik. 11:53 - Pozdravljeni, zdaj ne vem, če sem preslišal. Morda samo to, 11:57 - koliko ljudi bo vključenih v to anketo, kakšne teste bodo 12:01 - uporabljali in katere ljudi natančno boste vključili? Hvala lepa. 12:07 - Po vrsti. Katere ljudi bomo vključili, je odvisno od tega, 12:11 - kakšen vzorec bo pripravil Statistični urad in Fakulteta 12:15 - za družbene vede. Potrebno se je zavedati, da potrebujemo 12:19 - reprezentativni vzorec populacije, se pravi, moramo zajeti tako 12:22 - starostne skupine, kot moramo zajeti različne geografske enote. 12:27 - Potem, katere teste bomo uporabljali, sem že omenil. 12:32 - Vsakemu preiskovancu bo odvzet bris, se pravi, narejena bo 12:36 - molekularna preiskava, neposreden dokaz virusa v nosno 12:41 - žrelnem prostoru, se pravi, ugotovili bomo, ali je kdo 12:45 - od preiskovancev aktivno okužen, v vzorčku krvi, ki ga bomo odvzeli 12:50 - bolnikom, pa bomo dokazali protitelesa. Se pravi, to je 12:55 - seruloški test, o katerem je bilo že govora, vendar jih v Sloveniji 12:59 - zaenkrat ni bilo mogoče uporabljati, vsaj ne v kvaliteti, ki jo standard 13:05 - za to, da imamo verodostojne podatke, potrebuje. Ja, še številka, 13:12 - ki jo je gospod omenil. Prizadevamo si seveda za čim 13:16 - višjo, vendar se je potrebno zavedati omejitve. Namreč, 13:20 - ta preiskava bo potekala v celi Sloveniji, se pravi, od Goričkega 13:23 - do Pirana, od vzhoda do zahoda in severa in juga, se pravi, 13:26 - ljudje bodo morali biti res na terenu in te preiskave fizično 13:31 - ni mogoče širiti in imeti v nekem dolgem časovnem obdobju, 13:35 - zato je ciljna številka, ki jo želimo in seveda jo bodo 13:40 - povedali statistiki, nekje med 1.000 in 1.500 preiskovanci. Seveda bo 13:44 - odvisno od tega, v kolikšni meri bodo ljudje pripravljeni sodelovati. 13:50 - V imenu novinarjev se vam zahvaljujem za vse odgovore. 13:53 - Zaenkrat nimamo več vprašanj. -Hvala lepa. 14:05 - Najlepša hvala, profesor Petrovcu oziroma obema gostoma se 14:09 - zahvaljujem za sodelovanje na novinarski konferenci in za vsa 14:13 - pojasnila. Naj obvestim še oziroma ponovim, da od danes 14:18 - velja odlok, s katerim nošenje rokavic v zaprtih javnih prostorih 14:22 - ni več obvezno. Ta zaščitni ukrep nadomešča obvezno 14:26 - razkuževanje rok, razkužila pa morajo zagotoviti ponudniki 14:30 - storitev. Ob omejitvi drugih omejevalnih ukrepov bo vlada 14:35 - odločala na jutrišnji seji, predvidoma. Sedaj sem tudi sam 14:40 - na voljo za morebitna vprašanja. -Najlepša hvala. Najprej postavlja 14:46 - vprašanje novinarka Manca Turk, ProPlus. Kako komentirate napoved, 14:53 - da bo Ustavno sodišče začelo z razpravo o zakonitosti vladnega 14:59 - odloka, ki je gibanje Slovencev omejil na lastno občino? 15:03 - Na podlagi katerih podatkov vlada ugotavlja, da je ukrep 15:07 - omejitve gibanja na lastno občino dejansko pripomogel 15:11 - k zmanjšanju števila okuženih? Pojavljajo se očitki, da če vlada 15:16 - sprosti gibanje na drugo občino za tiste Slovence, ki imajo v lasti 15:20 - vikende, da gre za kršitev 14. člena ustave, torej, enakost 15:25 - pred zakonom. Kako to komentirate? -Kot govorec vlade za covid-19 15:33 - ne morem komentirati nobene odločitve Ustavnega sodišča. 15:37 - Ustavno sodišče bo začelo in končalo obravnavo takrat, 15:41 - ko bo presodilo, da je to potrebno. Kar zadeva pa druge očitke, 15:47 - pa zagotovo velja, da je socialna distanca tisti pravi ukrep, 15:51 - ki nam omogoča, da zajezimo širjenje bolezni oziroma epidemije 15:58 - po Sloveniji. So pa seveda občine različno velike. Že večkrat 16:04 - sem povedal in nič nimam proti občanom Ljubljane in občankam 16:09 - Ljubljane, ampak v Ljubljani je največja koncentracija in zato 16:14 - ves čas z veliko zaskrbljenostjo spremljamo prav dogajanje 16:17 - v Ljubljani in povečanje števila pozitivnih znotraj ljubljanske 16:23 - mestne občine. To je vse, kar imam povedati v tem trenutku. 16:29 - Povedal sem, da razmišljamo tudi o delni sprostitvi te zamejitve 16:35 - na meje lastne občine, zlasti ko gre za tiste, ki imajo 16:40 - neodložljiva vzdrževalna dela na svojih drugih objektih, 16:46 - na vikendih, kjerkoli drugje po Sloveniji, ampak o tem vlada 16:50 - še vedno le razmišlja, ničesar še ni odločila. Ali bi to lahko bila 16:54 - potencialno kršitev 14. člena ustave, o tem se nismo pogovarjali, 16:59 - poskušamo najti življenjske rešitve. -Hvala lepa. Alena Salihovića, 17:07 - novinarja Radia Ognjišče, zanima naslednje. Ko govorite o sproščanju 17:13 - omejitev, me zanima, ali bodo glede na dogajanje konec maja 17:17 - ali junija že dovoljena praznovanja življenjskih obletnic, porok, 17:23 - spominov na pogrebe, ki so bili v minulih dneh ter ostalih dogodkov, 17:28 - v širši družinski in krajevni sestavi? Dejstvo je, da so nekatere 17:33 - države že v teh dneh napovedale prepoved večjega zbiranja vsaj 17:38 - do sredine junija ali še več. Je kakšen načrt? In ali ste 17:43 - v minulih dneh razpravljali tudi odprtju cerkva in drugih 17:47 - verskih objektov ter pod kakšnimi pogoji? -Hvala lepa za vprašanje. 17:54 - Najprej bi opozoril, da sem, mislim, da ravno danes prebral 18:00 - tvit Statističnega urada Republike Slovenije, ki govori o tem, koliko 18:06 - državljanov Republike Slovenije praznuje rojstni dan v aprilu. 18:11 - Kar veliko število ljudi je in Statistični urad jim čestita 18:15 - ob njihovem osebnem prazniku, tudi jaz sem retvital ta tvit. 18:19 - Odločitev o tem, kaj pa bo mogoče junija, pa bo temeljil prav na tej 18:24 - raziskavi, o kateri je ravno prej govoril profesor Petrovec. 18:28 - Če bomo to raziskavo opravili v mesecu aprilu, bomo res imeli 18:34 - prave podlage za to, da odločamo o tem, kako naprej. Uvodoma sem 18:40 - povedal, da nekatere države v Evropi še vedno niso dosegle 18:43 - vrhunca epidemije, ali smo ga mi dosegli, ali ne, bomo presodili 18:49 - jutri, ko bo svetovalna skupina Ministrstva za zdravje podala 18:56 - svoje mnenje in s tem morda omogočila politično odločitev vlade, 19:01 - da sprosti kak ukrep. -Hvala lepa, sledi vprašanje, 19:05 - ki ga zastavlja novinar Peter Avsenik, STA. 19:13 - Pozdravljeni, gospod Kacin. Samo eno vprašanje bi imel, 19:16 - in sicer, kako komentirate napoved o ustanovitvi parlamentarne 19:21 - preiskave glede nabave zaščitne opreme oziroma ali sami ocenjujete, 19:27 - da je ta potekala dovolj transparentno? Hvala lepa. 19:32 - Hvala za vprašanje, morda sem napačno obveščen. Jaz sem slišal 19:37 - samo za razmišljanje ene poslanske skupine, ne vem, ali to 19:40 - je napoved ali ni, ampak Državni zbor je pri sprejemanju odločitev 19:45 - o tem, kaj bo delal, popolnoma samostojen in suveren, 19:49 - zato kot predstavnik vlade tega ne morem in ne smem komentirati. 19:55 - To so vsa vprašanja, ki so nam jih za to novinarsko konferenco 19:59 - pripravili slovenski novinarji, zahvaljujem se vam za vse 20:02 - odgovore in vam želim še naprej miren in uspešen dan in na svidenje 20:08 - spet na naslednji tiskovni konferenci. Ostanite zdravi. 20:13 - Vsem gledalkam in gledalcem, pa tudi vsem novinarkam 20:17 - in novinarjem v Studiu TV Slovenija se zahvaljujem za pozornost, 20:21 - ostanite zdravi, skupaj bomo zmogli, o naslednji tiskovni konferenci 20:25 - vas obvestimo čez nekaj ur, lahko pa povem, da bo na jutrišnji 20:30 - osrednji tiskovni konferenci ob 11. uri naš gost minister 20:35 - za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler 20:44 - Kralj in tam bomo lahko naslovili problem, ki je za večino 20:51 - najbolj pereč, to pa je stanje v domovih starejših občanov. 20:55 - Hvala lepa in na svidenje. -Srečno. -Srečno. 21:00 - -