00:08 - ... po zahtevnih usklajevanjih, ki so potekala tudi na koalicijski 00:13 - ravni, na včerajšnji popoldanski seji sprejela dopolnila prvega 00:18 - protikoronskega zakona in novi drugi protikoronski paket. 00:25 - Kot je včeraj v nagovoru dejal predsednik vlade Janez Janša, 00:29 - je vlada s tem zaokrožila in dopolnila finančno blazino 00:33 - za čas epidemije in zagotovila likvidnost slovenskega gospodarstva. 00:38 - Milijonu upravičencev iz prvega paketa je bilo včeraj s sprejetimi 00:42 - ukrepi dodanih še preko 300.000 upravičencev. S tem se ohranjajo 00:48 - proizvodni in razvojni potenciali slovenskega gospodarstva, 00:52 - preko tega pa tudi delovna mesta in vsi vitalni elementi socialne 00:56 - države. Danes in v prihodnjih dneh vas bomo seznanili oziroma 01:02 - seznanjali z ukrepi, ki jih oba zakona prinašata. Pričeli bomo 01:07 - s predstavitvijo smernic za pripravo ukrepov, ki jih je osnovala 01:11 - svetovalna skupina pod vodstvom profesorja doktorja Mateja 01:16 - Lahovnika, nato bo finančne posledice novih ukrepov predstavil 01:21 - minister za finance magister Andrej Šircelj. Predstavitev ukrepov 01:26 - bomo nadaljevali jutri in v petek. Jutri bodo naši gostje podpredsednik 01:30 - vlade in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko 01:34 - Počivalšek, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake 01:38 - možnosti Janez Cigler Kralj in ministrica za pravosodje 01:44 - magistra Liljana Kozlović, v petek pa bodo s predstavitvijo 01:51 - ukrepov nadaljevali podpredsednica vlade in ministrica za kmetijstvo, 01:55 - gozdarstvo in prehrano, doktor Aleksandra Pivec, 01:59 - minister za javno upravo Boštjan Koritnik in minister za zdravje 02:02 - Tomaž Gantar. Predlagam, da s predstavitvami začnemo, 02:08 - napovedujem pa še, da se bosta v drugem delu današnje novinarske 02:12 - konference kot gosta pojavila tudi profesor doktor Miroslav 02:16 - Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo 02:21 - Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter profesor doktor 02:24 - Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki bosta 02:28 - govorila o aktualnih epidemioloških raziskavah, o katerih ta teden 02:34 - veliko govorimo. Besedo pa sedaj predlagam predstavnikom 02:40 - svetovalne skupine, najprej profesor doktor Mateju Lahovniku, 02:45 - za njim profesor doktor Igorju Mastenu in na koncu Ivanu Simiču. 02:51 - Ko bodo opravili svojo uvodno predstavitev, bodo odgovarjali 02:56 - tudi na vprašanja iz studia, tako da vas prosim v studiu, 03:00 - da vprašanja naslovite na konkretnega člana svetovalne 03:05 - skupine, ko do tega pride. Zdaj pa prosim, profesor Lahovnik, 03:09 - kot prvi. 03:16 - Lepo pozdravljeni. Moj namen je danes predstaviti kratko dosedanje 03:20 - delo posvetovalne skupine, predvsem pri popravkih 03:23 - protikorona paketa ena in protikorona paketa dva, 03:28 - ki se nanaša predvsem na finančno likvidnostno pomoč gospodarstvu 03:33 - in pa seveda tudi opisati, iz kakšnih predpostavk smo 03:36 - izhajali. Naša posvetovalna skupina seveda pri oceni krize 03:42 - in potrebnih ukrepih izhaja iz ocen primerljivih inštitucij, 03:46 - predvsem spremljamo dogajanje v Nemčiji in pa v Avstriji, ki imajo 03:52 - podobno gospodarsko strukturo, izhajamo tudi iz ocen OECD-ja 03:56 - in Mednarodnega denarnega sklada, ki pač opozarjajo 04:02 - v zadnjem obdobju, da bo kriza daljša, da bo okrevanje trajalo 04:07 - dlje časa in da je to povezano predvsem s tem, kako hitro 04:12 - se bo odkrilo cepivo ali zdravilo, kajti to je potreben pogoj, 04:16 - da se povpraševanje, efektivno, vrne na predkrizni nivo. 04:21 - OECD je glede tega še konservativnejši ali če hočete 04:25 - bolj pesimističen, ker obstaja tudi višja ocena tveganja, da se 04:30 - pri ponovnem zagonu gospodarstva epidemija oziroma pandemija ponovi. 04:39 - Nemško združenje, nemško industrijsko združenje opozarja, 04:46 - da je potrebno razmišljati dlje, vsaj do leta 2022, temu 04:53 - primerno tudi predlagajo, da se na krizo gleda v več fazah, 04:59 - v prvi fazi so ukrepi usmerjeni predvsem v omejevanje epidemije, 05:06 - v drugi fazi govorijo o povratku iz sedanjega stanja, v fazi tri 05:13 - govorijo o stabilizaciji in v fazi štiri o okrevanju in rasti, ki je 05:19 - predvidena v letu 2022. Gre za seveda obdobje, ko bo 05:26 - gospodarstvo ponovno delovalo na enakih predkriznih nivojih. 05:33 - Temu primerno seveda opozarjajo tudi na nujnost določenih ukrepov 05:38 - in tudi naša posvetovalna skupina je iz tega izhajala, zato smo 05:42 - pri protikoronskem paketu ena predlagali tudi nekatere dopolnitve. 05:48 - Te so vnesene v zakon, pri čemer je potrebno seveda 05:52 - upoštevati, da fiskalni prostor ni neomejen, da gre za državno pomoč, 05:59 - pomoč davkoplačevalcev gospodarstvu in da se je seveda 06:04 - pri različnih zahtevah in pričakovanjih tudi s strani 06:07 - gospodarstva potrebno zavedati, da bo ta sredstva potrebno nekoč 06:11 - vračati in je zato potrebno izhajati iz nekih vstopnih pogojev, 06:17 - da je ta pomoč namenjena posledicam zaradi krize, covid krize 06:22 - in da to ni pomoč kar tako. Seveda ni namenjena tudi tistim, 06:28 - ki so bili v velikih težavah že pred samo krizo. V protikoronskem 06:34 - paketu ena se predvideva sedaj kot vstopni pogoj do tistih, ki bodo 06:40 - lahko koristili tudi ukrepe na čakanju pogoj, da bo letni 06:47 - promet padel za deset odstotkov ali več v primerjavi s predkriznim 06:55 - obdobjem. Poenostavljajo se tudi nekateri izračuni, seveda za tiste, 07:00 - ki so recimo začeli s poslovanjem sredi lanskega leta ali pa celo 07:05 - v letošnjem letu. Za tiste v letošnjem letu se pač upošteva 07:09 - mesečno povprečje po krizi v primerjavi s povprečjem 07:13 - pred krizo, tako da se v tem smislu tudi naslavlja tiste 07:18 - najpomembnejše pripombe s strani gospodarstva, ki so se 07:23 - nanašale na protikoronski paket ena. Vključuje se nekatere skupine, 07:27 - mikrodružbe na področju zavarovalniške dejavnosti, 07:31 - zaradi omejitev poslovanja se pa ne naslavlja večjih družb, 07:35 - srednjih in velikih, predvsem zato, ker je treba upoštevati, 07:39 - da zavarovalniška dejavnost teče normalno, zavarovanja se 07:42 - sklepajo, plačujejo, zato seveda v takšnih pogojih in primerih ni 07:46 - razloga za dodatno državno pomoč države. Lahko tudi obrnemo logiko 07:52 - in se vprašamo, ali se bodo določene premije znižale, glede 07:56 - na to, da je tu zaradi krize tudi nekaterih škodnih primerov manj. 08:03 - V protikoronskem paketu dva se cilja predvsem seveda na hitro 08:08 - likvidnostno pomoč gospodarstvu, izhodišče je seveda, da država 08:14 - daje poroštvo za mikro, mala in srednja podjetja v višini 80-ih 08:20 - odstotkov, za velika podjetja, velik družbe v višini 70 odstotkov. 08:26 - S tem prevzema nase velik del tveganja zaradi krize, 08:33 - ki je nastala in seveda računamo, da bodo poslovne banke, 08:39 - ki bodo izvajale te ukrepe, temu primerno hitro in učinkovito 08:44 - zagotavljale likvidnostno pomoč gospodarstvu. Višina je omejena 08:49 - na deset odstotkov letnih prihodkov oziroma na letne stroške 08:56 - dela. Prav tako je kot dodaten pogoj postavljeno, da mora 09:02 - podjetje, ki se vključi v finančno likvidnostno shemo, sodelovati 09:06 - tudi v verižnem pobotu terjatev in obveznosti, vse z namenom 09:11 - preprečevanja verižne nelikvidnosti. Shema je oblikovana 09:17 - po zgledu drugih držav, predvsem po nemškem zgledu, 09:22 - tako da verjamemo, da bo delovala hitro in učinkovito. Želel bi še 09:29 - izpostaviti, da je potrebno dejansko, ko govorimo o sedanji 09:34 - krizi, razmišljati tudi o izhodu iz krize. Kot sem dejal, 09:37 - tudi Združenje nemških industrijskih proizvajalcev 09:41 - in seveda tudi v drugih državah razmišljajo, kako naprej. 09:45 - Predvsem se naša priporočila oziroma usmeritve tukaj nanašajo 09:50 - na to, da je potrebno čimprej seveda zagotoviti proizvodnjo 09:57 - in storitve ob upoštevanju vseh zdravstvenih protokolov. 10:04 - V Nemčiji recimo predvidevajo, da je treba dati še večji poudarek 10:09 - seveda poleg delu od doma tudi časovnim koridorjem 10:14 - pri delovnem času, paziti, da v isti izmeni delajo isti 10:21 - zaposleni. Predvidevajo seveda tudi druge varnostne ukrepe, 10:26 - kot je obvezna razdalja 1,5 metra oziroma tam, kjer ni mogoče, 10:29 - obvezna uporaba zaščitne opreme, varnostnih mask, tako da vse te 10:35 - ukrepe bo seveda morala implementirati tudi Slovenija 10:39 - in jih dosledno spoštovati, predvsem zato, ker si nihče ne želi, 10:44 - da bi po zagonu gospodarstva se ponovila širitev virusa. 10:51 - Moram reči tudi to, da se je treba zavedati, 10:56 - da povpraševanje še nekaj časa ne bo na predkriznem nivoju, 11:00 - kot sem dejal, vse do takrat verjetno ne, dokler ne bo 11:04 - učinkovitega zdravila ali cepiva oziroma dokler bo virus prisoten 11:10 - v populaciji, vsaj storitvene dejavnosti, verjetno tudi del 11:15 - industrijske proizvodnje ne bo deloval na istih kapacitetah 11:20 - kot pred krizo, pri storitvah bo gotovo največji problem. 11:24 - Vidimo, tukaj je predvsem vprašanje seveda turizma, pa tudi gostinstva, 11:29 - zato moram reči seveda, da ne držijo nekatere informacije, 11:32 - ki so se pojavile, da te dejavnosti niso vključene v protikoronski 11:37 - paket ena. V celoti so vključene tako kot vse druge dejavnosti, 11:42 - vsa ostala podjetja. Država tudi v teh primerih subvencionira 11:46 - 80 odstotkov stroškov dela, država je tudi v teh primerih 11:51 - omogočila zamrznitev kreditov in jih s tem močno razbremenila, 11:57 - seveda se pa zavedamo, da bodo nadaljnji ukrepi, 12:02 - potrebnost nadaljnjih ukrepov odvisna tudi razvoja krize, 12:05 - kakršna bo. Kot sem dejal, bodo temu namenjeni tudi 12:09 - prihodnji razmislekih, v katerih dejavnostih, kako in če podaljšati 12:15 - morebitne te ukrepe, ki že veljajo, ukrepi bodo šli tudi 12:19 - v smeri protirahljanja različnih birokratskih ovir. Kot vidite, 12:26 - predvsem, ko govorimo o začetku nekaterih gradbenih projektov, 12:30 - postopkov, kot vidite, se upošteva navodila ministra za infrastrukturo, 12:35 - ki je dejal, da je treba tudi ta čas izkoristiti za čim večji zagon 12:39 - gradbenih projektov, ki so pripravljeni, je polovica Slovenije 12:44 - praktično že prekopana in se dela opravljajo. Opažate 12:49 - lahko tudi tisti, ki ste na poti. Sicer pa bo seveda treba 12:54 - razmisliti tudi o ukrepu sofinanciranja skrajšanega 12:59 - delovnega časa po nemškem oziroma avstrijskem zgledu, 13:02 - kajti kot sem dejal, dokler povpraševanje ne bo na ustreznem, 13:06 - predkriznem nivoju, tudi kapacitete ne bodo na ustreznih nivojih 13:11 - in če poenostavim, dokler se avtomobili ne bodo normalno 13:16 - prodajali, se tudi proizvajali ne bodo seveda v enakem obsegu 13:20 - kot pred krizo in bodo tudi podizvajalci tudi v Sloveniji čutili 13:25 - določene posledice, da ne govorimo o storitvenih dejavnostih, 13:30 - predvsem turizmu. Zato je pač treba razmisliti tukaj o tem ukrepu 13:35 - sofinanciranja skrajšanega delovnega časa, za to so na voljo že nekatera 13:40 - evropska sredstva, predvsem iz sklada SURE, in tudi na ravni 13:44 - Evropske unije se razmišlja predvsem o tem ukrepu, kako 13:48 - pomagati gospodarstvu torej pri zagonu ob zavedanju, 13:53 - da s 1. junijem ne bo mogoče zagnati gospodarstva na 100 odstotkov 13:57 - kapacitet, kot je bilo pred krizo. Toliko z moje strani, zdaj bi pa 14:05 - povabil kolege, da podrobneje predstavijo nekatere rešitve 14:10 - v zakonu. Hvala. 14:29 - Pozdravljeni. Torej, jaz bom predstavil osnovne karakteristike 14:35 - ukrepov na področju likvidnosti. To sodi v drugi segment ukrepov. 14:43 - Namen je zelo enostaven. Tudi struktura samih ukrepov je 14:48 - zelo enostavna, sledi vzorom, ki so bili uporabljeni v drugih 14:52 - državah evroobmočja. Gre za to, da želimo stimulirati 14:58 - banke, da bi posojale gospodarstvu, podjetjem tudi v času gospodarskega 15:05 - upada. Torej nadomeščanje izpada likvidnosti, s katerim se 15:10 - soočajo podjetja od pričetka pandemije. Te težave se ta trenutek 15:16 - kopičijo in bodo po predvidevanjih dosegle vrh konec tega meseca 15:21 - ter v mesecu maju. Potem pa seveda likvidnost bo potrebna 15:28 - v gospodarstvu tudi za financiranje izhoda iz krize takrat, ko se bo 15:34 - začela ekonomska aktivnost oživljati. Torej, ne želimo, da bi 15:41 - bilo pomanjkanje finančnih virov ovira pri vklapljanju naših podjetij 15:47 - nazaj v dobaviteljske procese ter zagotavljanje svojih dobrin, 15:52 - ki jih proizvajajo za končni trg. 15:58 - Garancije bankam za likvidnostna posojila 16:02 - podeljuje država, pri tem v okviru sklepov, 16:10 - ki jih je Evropska komisija sprejela na področju državnih 16:14 - pomoči, se dovoljuje prevzemanje tveganja v višini 80 odstotkov 16:21 - za podjetja, ki sodijo v segment malih, mikro in srednjih podjetij, 16:26 - torej do 250 zaposlenih, za velika podjetja pa je ta odstotek 16:31 - tveganja nekoliko nižji, in znaša 70 odstotkov. To enostavno 16:37 - pomeni, da bo država veliko večino potencialnih kreditnih izgub, 16:45 - ki naj bi nastale morebiti v prihodnjih letih, prevzela nase. 16:50 - Na ta način so bilance bank sproščene tega tveganja in lahko 16:56 - likvidnost, ki jo imajo v zadostni, celo presežni meri, ta trenutek 17:00 - enostavno kanalizirajo podjetjem, skladno z njihovimi potrebami. 17:06 - En pomemben element tukaj, ki je bil dodan v predlog zakona, 17:10 - je tudi možnost, da se bodo garantirana likvidnostna posojila 17:17 - uporabila za refinanciranja ali če hočete poplačilo vseh 17:23 - posojil, ki so bila dana tudi po začetku ob razglasitvi pandemije 17:28 - 12. marca 2020. 17:35 - S tem se daje signal bankam, da lahko 17:39 - na povpraševanja po posojilih reagirajo praktično takoj, 17:44 - torej že pred samo pravno veljavnostjo zakona, vedoč, 17:50 - da jih bo na drugi strani čakal ukrep, ki jim bo zabsorbiral 17:55 - tveganja, ki bi jih morebiti prevzemala tudi danes. Obseg 17:59 - garancijske sheme je trenutno določen na višini dve milijardi 18:07 - evrov. Do te višine je prišlo z oceno posojil, ki dospevajo 18:16 - v letu 2020. Torej, 18:22 - zaenkrat je obseg sheme naravnan na nadomeščanje 18:26 - likvidnosti, ki je bilo v ekonomiji v preteklem letu in podpiralo zelo 18:35 - živahno ekonomsko dejavnost. Jasno je, da je ukrep lahko 18:42 - enostavno razširljiv, v kolikor bi se kasneje v prihodnjih mesecih 18:52 - izkazala potreba za to. Svetovalna skupina je za te 19:00 - celotne namene ocenila, da bi bil potreben obseg oziroma da je 19:05 - priporočljivo razmišljati o obsegu garantiranih posojil, ki je dvakrat 19:11 - večji, torej štiri milijarde evrov, ampak kot rečeno, postopek, 19:17 - kako se ta razširitev lahko naredi, je relativno enostaven. 19:24 - Tip garancij, ki se ta trenutek uvaja, je običajen, torej, proračun 19:31 - Republike Slovenije bo morebitne izgube, ki bi nastajale v letu 2021 19:36 - in kasneje, kril v denarju. Zakon dopušča možnost, da bi 19:42 - se nadaljevanje te sheme optimiziralo z vidika potreb 19:49 - proračuna ter v primeru, da se dobijo ustrezne rešitve 19:55 - tudi na področju bančne regulative, da bi v kasnejših, upamo sicer, 20:04 - da do tega ne pride, ob kasnejših zaostritvah 20:09 - ekonomskega okolja, ob morebitni ponovitvi pandemije, zagotavljala 20:14 - preko tega instrumenta tudi ustrezna dodatna likvidnost bančnemu 20:19 - sistemu, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno, tako da 20:27 - ta nabor ukrepov, lahko rečem, ni zasnovan samo z mislijo 20:34 - za zadoščanje trenutnih potreb, ampak gleda tudi nekoliko 20:38 - v prihodnost, torej v jesen proti koncu leta. Še en spremljajoči 20:44 - ukrep, ki ga je tukaj smiselno omeniti, obstaja. To je pogojevanje 20:50 - pridobitve likvidnostnih posojil s prijavo obveznosti prosilcev 20:58 - v sistem e-pobota. Na ta način želimo, da bi na obstoječi platformi 21:06 - pobota terjatev stimulirali podjetja, da svoje, poenostavljeno 21:11 - rečeno, dolgove do dobaviteljev na čim bolj učinkovit način hitro 21:20 - rešujejo. Simulacije so namreč pokazale, da je to lahko zelo 21:26 - učinkovit način, ki znatno zmanjša potrebe po likvidnosti v ekonomiji. 21:31 - Posamezna podjetja bodo likvidnostna posojila lahko 21:36 - pridobila do višine deset odstotkov prihodkov, ki so jih ustvarila 21:41 - v letu 2019, ali, torej gre za ali-ali pogoj, v višini 21:47 - celoletnega stroška plač. Poenostavljeno povedano, bruto bruto 21:54 - znesek oziroma strošek za svoje zaposlene. Simulacije so pokazale, 22:02 - da to omogoča kar znatno količino likvidnosti, praktično, 22:11 - v kolikor bi se šlo do zgornje meje, bi to znatno presegalo že 22:16 - prej omenjene štiri milijarde evrov, jasno pa je, da mogoče 22:21 - za določena posamezna podjetja, ki bodo bistveno bolj prizadeta 22:27 - v korona krizi, kot je povprečje gospodarstva, bo to lahko reševalo 22:32 - oziroma komodiralo njihove težave zgolj na kratek rok, 22:36 - ampak kot je bilo tudi že rečeno, seznam oziroma nabor ukrepov, 22:41 - ki bodo bistveno bolj ciljani, sledi. Ukrep zagotavljanja podpore 22:47 - likvidnosti v gospodarstvu je tako imenovani povprek ukrep, 22:52 - ki enostavno želi zaliti ekonomijo z zadostno 22:58 - količino likvidnosti, stimulirati banke k posojanju, banke bodo 23:02 - tiste, ki bodo se odločale, katera podjetja to likvidnost 23:06 - pridobijo ali ne, vse, kar je bistveno bolj strukturne, strateške 23:11 - narave, seveda sledi, mora slediti kasneje, kar je seveda tudi 23:15 - praksa ostalih držav v evroobmočju. 23:34 - Dober dan, pozdravljeni še v mojem imenu. Torej, jaz bom 23:37 - zdaj na kratko predstavil spremembe zakona, če rečemo 23:42 - temu, covid ena oziroma korona ena, katerega je včeraj 23:44 - sprejela vlada na svoji seji. Ta zakon bo sedaj šel še v Državni 23:49 - zbor in ko bo Državni zbor potrdil, takrat bomo imeli končni tekst 23:53 - zakona. Vlada je v tem zakonu upoštevala veliko ali pa če rečemo 23:58 - veliko predlogov, ki so jih podali iz gospodarstva in pa zainteresirane 24:01 - javnosti. Pri pripravi in sprejemanju prvega zakona 24:04 - je bilo potrebno zakon sprejeti čimprej, da bi se tudi čimprej 24:08 - uveljavil, da bi se vsi lahko čimprej pripravili in zaradi tega 24:11 - ta zakon ni imel zajetih vseh zadev, ki so bile potrebne. 24:15 - Sedaj medtem, ko je zakon stopil v veljavo, ko so začeli 24:18 - zavezanci pošiljati podatke, so bile pripravljene spremembe 24:22 - novega zakona in sedaj postopki tečejo. Torej, videli pa smo, 24:26 - da bomo na podlagi pripomb, ki smo jih prejeli, lahko čimprej 24:31 - potem tudi pripravili spremembe. Torej, samo, da dam nekaj osnovnih 24:35 - podatkov, ki smo jih dobili, koliko je vloženih vlog. Torej, 24:39 - Finančna uprava Republike Slovenije je do današnjega dne 24:43 - prejela, če govorim vsega skupaj, od 39.600 zavezancev, 24:52 - je prejela za mesec marec 36.432 vlog, za mesec april 25:00 - 30.341 vlog in za maj 23.059. To se nanaša na mesečni temeljni 25:06 - dohodek, kar se tiče pa zahteve za oprostitev plačila 25:12 - prispevkov, pa so podatki naslednji. Za mesec marec jih je vložilo 25:16 - 36.027, za mesec april 29.974 25:22 - in za mesec maj 22.704. Ti podatki se bodo 25:27 - še spreminjali, kajti za mesec marec, april in maj 25:33 - lahko še zmeraj vložijo do konca meseca. Izplačila, kot vemo, bodo 25:37 - 10. v mesecu. Kar se tiče Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, 25:41 - zavod je do sedaj od 33.555 subjektov prejel vloge za približno 25:51 - 277.565 delavcev, številke so res velike in ti podatki, izmenjava 25:57 - podatkov med Finančno upravo in Zavodom Republike Slovenije 26:02 - za zaposlovanje poteka tekoče. Gre za velike zneske in pričakujemo, 26:08 - da bodo delavci pač te zneske vsi dobili pravočasno. Prvi zneski 26:13 - bodo izplačani zdaj 24. aprila, to je čez dva dni, ko bodo prejeli 26:22 - mesečno temeljno nadomestilo za mesec marec, tisti, ki so vložili 26:26 - vloge do 19. marca. Spremembe, ki so se zgodile 26:31 - predvsem pri čakanju na delo. Do povračila imamo sedaj spremembo 26:37 - pri skupini K, kjer je bilo do sedaj, da niso upravičeni, 26:40 - sedaj je sprememba vložena, da so upravičeni, če imajo manj 26:43 - kot deset zaposlenih. Pomeni, ta pogoj je izpolnjen. Nekateri so 26:48 - želeli več, ampak mislim, da smo ostali na tej številki. 26:53 - Potem je tudi sprememba pri kriterijih, ki določajo, kateri 26:55 - delodajalci so upravičeni do sprememb. Tukaj veste, 27:01 - da je bilo več kombinacij. Torej, bilo je tisto, mesec marec 27:06 - na mesec april, torej mesec april na mesec marec in februar, 27:10 - sedaj je ta sprememba narejena, da če je prišlo do upada prihodkov 27:14 - v letu 2020 zaradi epidemije, v primerjavi z letom 2019 za več 27:20 - kot deset odstotkov, so ta podjetja do ukrepov upravičena. 27:26 - Potem v primeru, da nekdo ni posloval v celem letu 2019, 27:30 - so do ukrepov upravičeni tisti delodajalci, ki se jim bodo 27:33 - povprečni mesečni prihodki, torej poudarjam, mesečni prihodki 27:36 - leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot deset odstotkov. 27:40 - Primerjava s povprečnim mesečnim prihodkom leta 2019. 27:44 - Če v letu 2019 sploh niso poslovali, so do ukrepov upravičeni tudi 27:48 - tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki 27:52 - leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot deset odstotkov, 27:57 - glede na povprečne mesečne dohodke v letu 2020, in to 28:01 - od 1. januarja do 12. marca 2020. Pomeni, tukaj so ti pogoji sedaj 28:07 - razčiščeni, dosti jasni, in mislim, da tukaj ne bo več nobenih težav. 28:12 - Ti pogoji veljajo tudi za zagotavljanje pravice do prejema 28:15 - ali vračila mesečnega temeljnega dohodka, o čemer bomo govorili 28:18 - v nadaljevanju. Če ti pogoji ob predložitvi letnih poročil 28:22 - za leto 2020, pomeni tistih, ki jih bodo predlagali naslednje 28:24 - leto v mesecu marcu, ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta 28:29 - sredstva, o čemer bomo govorili tudi v nadaljevanju. Veliko vprašanj 28:35 - je bilo tudi, in bom rekel, nejasnosti pri nekaterih, čeprav vsi 28:40 - vemo, kaj predstavlja prihodke, sedaj je to razčiščeno, 28:43 - tudi Slovenski inštitut za revizijo je podal pojasnilo, za kakšne 28:46 - prihodke gre. Torej, tukaj gre za prihodke, čiste prihodke, 28:50 - ki so izkazani v izkazu uspeha, ugotovljeni po pravilih 28:54 - o računovodstvu in potem imamo še eno določbo v zakonu, 28:58 - ter nadomestila za zavarovanje za starševsko varstvo. To pomeni 29:01 - v tistih primerih, ko so nekateri zaradi varstva otrok bili doma 29:07 - in potem so začeli delati in še niso pričeli z delom. 29:10 - Njim se bo upoštevalo tisto njihovo povprečje nadomestila, 29:13 - ki so ga prejemali. Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, 29:17 - ki ne izpolnjujejo ali ne dosežejo do sedaj navedene pogoje, 29:21 - če imajo status humanitarne organizacije po zakonu 29:23 - o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije 29:27 - po zakonu o invalidskih organizacijah. To pomeni, 29:29 - da je še dodatno razširjeno. Sprememba je tudi sedaj 29:32 - pri določenih sedmih dnevih. Kot veste, je bilo veliko govora, 29:36 - da delavci, ki so na čakanju, da se lahko vrnejo, če jih 29:39 - delodajalec pokliče nazaj, da lahko delajo sedem zaporednih 29:43 - dni. Ta zadeva in ta določba je sedaj spremenjena, to pomeni, 29:46 - sedem poljubnih dni, katere bodo pač izbrali in normalno pa morajo 29:50 - delodajalci voditi evidenco o tem. Torej, to je pravica delavca, 29:56 - da pride delat, če ga delodajalec pokliče, če pač ne bo želel priti, 29:59 - ne bo prišel. Imamo še eno določbo. Glede na to, da nekateri 30:05 - razmišljajo, da ne bi dali delavce zaradi višje sile, torej, da ne bi 30:10 - delali zaradi višje sile; po zakonu o delovnih razmerjih je sedaj 30:14 - v zakonu tudi določba, da tudi, če jih dajo po zakonu o delovnih 30:17 - razmerjih, to nadomestilo ne sme biti nižje od nadomestila, ki je 30:21 - določeno s tem zakonom, pomeni, če rečemo temu, 30:25 - s korona zakonom. Za vse zaposlene, ki delajo, kot veste, 30:29 - so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko 30:32 - in invalidsko zavarovanje, katerega plača država, krizni 30:35 - dodatek se izplača ob izplačilu plače, normalno, to ne more veljati 30:39 - sedaj za mesec marec, ker so nekateri že izplačali plače in bodo 30:42 - ta krizni dodatek lahko izplačali do konca meseca aprila, 30:46 - tukaj je zdaj tudi še pojasnjeno, da to velja sorazmerno. Pomeni, 30:50 - če je nek delavec delal, bil na bolniški ali pa na čakanju, 30:55 - da prejme to nadomestilo samo za čas, ko je delal oziroma 30:59 - če v tistem času, ko je on delal, tudi pride do kakšnega dopusta, 31:03 - oziroma ne dopust, če pride takrat do praznika, če bi on takrat 31:07 - na ta praznik, če ne bi bil praznik, delal, mu tudi za ta dan 31:10 - pripada nadomestilo. To pomeni, podjetje oziroma delodajalec bo 31:14 - dobil plačana oba pokojninska prispevka, delodajalca 31:17 - in delojemalca, delodajalec pa bo delavcu izplačal krizni dodatek 31:21 - samo za dejansko prisotnost na delu, ne pa tudi za druge oblike 31:25 - odsotnosti. To pomeni, kot sem to že povedal, pomeni, zadeva bo 31:30 - tudi za podjetja na nek način dobro urejena. Kar se tiče naprej, 31:35 - če gremo glede na sorazmerni čas, torej, tukaj je bilo veliko 31:38 - vprašanj, kaj, če nekdo dela sorazmerno, ima eno določeno 31:42 - obdobje samostojni podjetnik ali pa je določeno obdobje nekje 31:44 - zaposlen; torej, v celem zakonu je sedaj ta zadeva urejena tako, 31:48 - da mu pripada sorazmerni mesečni temeljni dohodek 31:51 - in sorazmerno plačilo prispevka, tudi glede na čas, in potem imamo 31:57 - tudi invalidska podjetja in zaposleni v centrih tudi lahko 32:00 - uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka 32:04 - za vsakega zaposlenega invalida, ki dela pri javnem, 32:07 - torej, oni to lahko uveljavljajo pri javnem, štipendijskem, 32:12 - razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike 32:14 - Slovenije. Ne glede na to, ali so zaposleni invalidi delali 32:18 - zmanjšani delovni čas, je delodajalec upravičen oziroma 32:22 - zaposleni so upravičeni do mesečnega kriznega dodatka, govorimo 32:25 - o invalidih, v nezmanjšani višini. Kar se tiče mesečnega temeljnega 32:30 - dohodka, kot sem že povedal uvodoma, prvi upravičenci so 32:33 - kot samozaposleni že vložili, to govorimo o samozaposlenih, 32:36 - verskih uslužbencih, kmetih, družbenikih, ki so poslovodne 32:40 - osebe v družbah, torej, ni več govora o gospodarskih družbah, 32:43 - ampak o družbah, lahko so tudi zadruge in tako naprej, in niso 32:48 - vključeni v zavarovanja za polni delovni čas, jim ravno tako pripada 32:52 - sorazmerni mesečni temeljni dohodek za nakazila, ki ga prejmejo 32:57 - za mesec. Torej, kot sem že povedal, nakazila 32:59 - bodo šla 24. aprila, potem 10. maja in 10. junija 2020, v primeru 33:06 - podaljšanja ukrepov še v mesec junij, pa se bodo vse te določbe 33:10 - smiselno uporabljale tudi za mesec junij in pomeni, da bo 33:13 - nakazilo za mesec junij izvedeno 10. julija 2020. Do pomoči so 33:19 - upravičeni tudi tisti verski uslužbenci, ki zaradi epidemije 33:21 - ne morejo opravljati dejavnosti, kar izkažejo z izjavo registrirane 33:25 - cerkve ali druge verske skupnosti, katere člani so. 33:29 - Tisti samozaposleni kmetje, verski uslužbenci in poslovodje, 33:33 - ki so družbeniki družb, govorimo o šifri prijave na 040, ki ne 33:40 - izpolnjujejo uvodoma navedenega desetodstotnega padca prihodkov, 33:44 - v primerjavi z letom 2019, morajo vrniti oproščene prispevke 33:48 - za socialno varnost, govorimo o sedmem odstavku 38. člena, 33:53 - ni več pa določeno, da ga morajo vrniti z zamudnimi obrestmi, 33:55 - zaradi tega, ker je prišlo do spremembe drugega odstavka 99. člena. 34:00 - Glede pokojnin je dodatno določeno, da so do enkratnega 34:04 - solidarnega dodatka upravičeni tudi uživalci poklicnih pokojnin, 34:08 - ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Ta dodatek jim izplača 34:11 - Kapitalska družba Pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 34:15 - Upravičenci so tudi osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, 34:18 - ki niso upravičeni do enkratnega solidarnega dodatka za upokojence 34:23 - in katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa 34:27 - za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Tukaj bi rad povedal, 34:30 - počakajte tudi, da bo zakon sprejet v Državnem zboru, takrat boste 34:34 - lahko podrobno prebrali vse določbe in se boste lahko tudi 34:37 - z njimi seznanili, kajti dokler zakon ni sprejet, ne moremo 34:39 - govoriti o 100-odstotnih določbah. Pri tem dodatku, ki sem govoril, 34:44 - dodatnem poklicnem, je še dodatni pogoj, da mora iti 34:46 - za 65 let starosti, da so člani kmetije in pa skladno z zakonom, 34:51 - ki ureja kmetijstvo. Dodatek, ki ga bodo ti prejeli, znaša 34:55 - 150 evrov, izplača se na podlagi vloge do 15. maja 2020. 35:01 - Kar se tiče študentov, je tukaj tudi uvedena ena sprememba. 35:04 - Torej, študentom se do 1. julija 2020 izplača dodatek, v nadaljevanju 35:11 - to vemo, koliko je znesek, vsem tistim, ki imajo stalno 35:14 - prebivališče v Sloveniji, pomeni, to velja tako za redne 35:16 - kot za izredne študente, ki se v študijskem letu 2019/2020 35:20 - izobražujejo po javno veljavnih študijskih programih. In v Sloveniji 35:25 - na dan 13. marca 2020 niso bili vključeni v nobeno pokojninsko 35:29 - ali invalidsko zavarovanje, torej delavci. Potem imamo še 35:33 - dodatno, do dodatka so upravičeni tudi druge ranljive 35:36 - osebe, kot so družinski pomočniki, upravičenci 35:39 - do starševskega varstva, upravičenci do dodatka za nego 35:41 - otroka, upravičenci do materinskega ali starševskega nadomestila, 35:45 - upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek, ki ga 35:48 - ureja zakon, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, 35:52 - upravičenci do nadomestila so tudi po petim in osmim členom 35:55 - zakona o socialnem zavarovanju, vključevanju invalidov, upravičenci 35:59 - tudi tisti, ki urejajo, torej vojni veterani in pa invalidi, vojni 36:05 - invalidi. Torej, ta enkratni dodatek znaša 150 evrov 36:09 - in bo izplačan do 30. junija 2020. Uvedena je tudi ena sprememba 36:13 - v 62. členu zakona. Pomeni, za vse donacije, ki so bile dane 36:17 - v zvezi z epidemijo covid-19, se bodo štele kot davčno 36:21 - priznani odhodek pri s.p.-jih in d.o.o.-jih, v celotnem znesku, 36:26 - s tem, da največ do davčne osnove. Torej, ne bo moglo iti 36:30 - čez davčno osnovo. In potem imamo še 99. člen, v katerem 36:35 - je ta sprememba, da je zdaj ukinjena glede nagrade poslovodstvu. 36:39 - Torej, ukinjena je zadeva glede izplačila poslovne uspešnosti. 36:43 - Torej, ta poslovna uspešnost se ne sme izplačati poslovodstvu 36:46 - in pa nagrade poslovodstvu, ne pa tudi zaposlenim. In pa še 36:50 - na eno zadevo moramo biti pozorni. Ne sme priti do izplačila 36:53 - dobička, tudi do ne izplačila v obliki delnic, lastnih delnic 36:57 - ali pa poslovnih deležev, in pa še dodatna zadeva, ki je, 37:02 - je, da se vse to nanaša na izplačila v letu 2020 ali za leto 37:07 - 2020. Tako da mislim, da v zvezi s temi spremembami 37:11 - je nekako zajeta celota, da je velika večina zavezancev 37:15 - zajeta s tem zakonom in pričakujemo, da kakšnih težav 37:19 - ne bo. Hvala, toliko zaenkrat od mene. -Hvala lepa. Lepo vas 37:24 - pozdravljamo tudi iz Studia ena Televizije Slovenija, kjer zbiramo 37:29 - vprašanja slovenskih novinarjev. Novinarka Irena Ulčar Cvelbar, 37:36 - Televizija Slovenija, ima vprašanje, in sicer ga namenja članu 37:43 - svetovalne skupine doktorju Mastenu. 37:58 - Ali lahko nekoliko bolj natančno razložite, katera posojila bodo 38:03 - lahko podjetja refinancirala s pomočjo državnih poroštev? 38:08 - So tu kakšne omejitve glede tega, kdaj so bila najeta posojila, 38:12 - s kakšno ročnostjo in za kaj so bila namenjena? -Torej, 38:19 - likvidnostna posojila se lahko podelijo za obdobje do petih let 38:28 - in lahko nadomeščajo praktično v praksi katerokoli financiranje. 38:36 - Vse, kar normalno dospeva, se lahko uporabi, seveda je 38:43 - odločitev poslovnih bank, kako bodo pri svojih klientih 38:51 - te vire uporabljale. Ampak poslovne banke so tiste, ki pač 38:55 - na osnovi �kdor prvi pride, prvi dobi�, ko zaprosi, garancije 39:00 - bo podeljeval SID, tako da hitreje, kot bodo tekli določeni postopki 39:06 - pri določenih bankah, te banke bodo pač lahko več teh sredstev 39:09 - počrpale. Sicer pa nekih striktnih omejitev ni. Poudarek je, 39:18 - kot rečeno, na tem, da če so bila določena likvidnostna posojila 39:23 - podeljena po začetku pandemije, se bodo lahko nadomeščala 39:28 - z garantiranimi posojili, ampak to je, saj pravim, tehnično 39:33 - v praksi skoraj nepomembno, kot signal ta trenutek je to 39:39 - pomembno, ker enostavno pomeni, da lahko banke že pričnejo 39:44 - s posojanjem. -Hvala za odgovor. Dobili smo še vprašanje novinarke 39:51 - Petre Lesjak Tušek z Večera, ki pa ga namenja gospodu 39:55 - Mateju Lahovniku. 40:07 - Omenili ste, da je Slovenija prekopana, nanašajoč se 40:12 - na gradbene projekte v teku in priporočila infrastrukturnega 40:16 - ministra. Hkrati pa danes predstavniki gradbincev iz Zbornice 40:21 - gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS 40:25 - opozarjajo, da se pri javnih razpisih občin za nove gradbene 40:30 - projekte stvari že ustavljajo, da ni sklenitev novih gradbenih 40:34 - pogodb tudi za projekte, za katere so že odobrena evropska 40:38 - sredstva. Kako torej v teh primerih? -Če so odobrena evropska sredstva, 40:45 - občine imajo vire, tudi ni razlogov, da bi se ti projekti ustavljali. 40:50 - Tudi sam, kolikor sem v komunikaciji z nekaterimi župani, 40:55 - mi pravijo, da dela normalno potekajo. Jaz svojo trditev, 41:00 - da se dela pospešeno izvajajo, pravim zato, ker sem danes 41:06 - na poti iz Velenja v Ljubljano bil kar nekaj časa v zastojih, 41:10 - je očitno na avtocestnem omrežju, kar se Darsa tiče, 41:14 - upošteva priporočila infrastrukturnega ministra, 41:17 - tudi center Ljubljane je prekopan, je kar nekaj obvozov, tako da očitno 41:22 - v Ljubljani dela normalno, pospešeno potekajo. Vlada je 41:27 - povišala povprečnino občinam s 589 evrov na 624, kar je praktično 41:35 - šestodstotno povišanje, kar mislim, da je precej v teh 41:40 - časih, ravno tudi s tem namenom, da se nemoteno financirajo tisti 41:45 - projekti, ki so planirani. Evropska sredstva, kot ste 41:49 - pravilno dejali, so na voljo in jih je treba izkoristiti. 41:52 - Res prihaja na nekaterih odsekih do zastojev. Tukaj nas skrbi 41:58 - dogajanje na tretji razvojni osi, kjer zaradi obstoječe gradbene, 42:03 - prostorske zakonodaje očitno lahko vsak skorajda, ki ima nek 42:09 - specifičen interes, začasno zaustavi, ne gradbeni projekt, 42:13 - ampak tudi na tem področju so potrebne spremembe in se bodo 42:19 - zgodile spremembe, zato ker je ključno, da ti projekti, ki so, 42:23 - se izvedejo. Gradbeništvo ima največji multiplikativni učinek, 42:27 - v teh časih je to še posebej pomembno in jaz mislim, da ti 42:30 - projekti se pač morajo zdaj zgoditi. Če kdaj, potem zdaj. 42:35 - Ko govorimo o cestni infrastrukturi, je to še toliko bolj logično, 42:38 - ker je prometa nekaj manj, čeprav z današnjim dnem, 42:41 - kot opažam na avtocestnem omrežju, se precej povečuje zaradi sprostitve 42:45 - nekaterih ukrepov, ampak zdaj je trenutek. Se pa zavedamo, 42:51 - da seveda to ne bo moglo v celoti nadomestiti upada siceršnje 42:57 - gospodarske aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, 43:00 - ker pač Slovenija še vedno, 80 odstotkov izvoza je odvisno 43:04 - od predelovalnih dejavnosti, ki so tukaj ključne in ne moreš tega 43:07 - samo z gradbenimi projekti, bi bilo pa absurdno, da ta dela 43:11 - seveda zdaj stojijo, tako da povprečnina je višja, evropska 43:15 - sredstva so na razpolago, tako da je treba postopke samo 43:19 - izpeljati in začeti delati. 43:22 - Hvala lepa. In še vprašanja za gospoda Ivana Simiča. 43:27 - Novinar Janez Zalaznik, Žurnal24.si. 43:35 - Ali torej za študente ni treba izplačati dodatka do 30. aprila, 43:40 - kot je bilo predvideno? Je novi rok izplačila le za izredne študente, 43:45 - ki bodo po novem upravičeni do dodatka? Ste predvideli 43:50 - avtomatično izplačilo ali bodo morali vsi študenti izpolnjevati obrazce? 43:56 - Torej, glede samega izplačila, v novem tekstu zakona je ta nov 44:00 - datum, katerega sem povedal, glede samega postopka pa bodo vsi študenti 44:04 - še pravočasno obveščeni. -In še vprašanje Alenke Gabrovec, 44:09 - novinarke spletnega časopisa Slovenec: Ali so vsi ti dodatki, 44:14 - ki jih bodo državljani prejeli, kmetje, verski delavci, s.p., 44:20 - upokojenci, vračljivi, glede na to, da je bilo govora o tem, da je to 44:26 - pomoč države, ki jo bo nekoč potrebno vrniti? -Ne, ne, torej ti 44:30 - zneski, ki jih bodo prejeli, niso vračljivi. Torej, gre za enkratni 44:33 - solidarnostni dodatek, vračajo se samo tiste zadeve, o katerih 44:36 - smo govorili, mesečni temeljni dohodek, prispevki za delavce 44:40 - na čakanju in tako naprej. -Najlepša hvala, nimamo več 44:44 - vprašanj. -Hvala. 44:55 - Najlepša hvala vsem predstavnikom svetovalne skupine, doktorju 45:00 - Lahovniku, doktorju Mastenu, gospodu Simiču. Za govorniški 45:05 - pult pa moram zdaj povabiti ministra za finance magistra 45:11 - Andreja Širclja. Kot ste slišali, smo Slovenci zelo vedoželjni, 45:17 - ko gre za delitev pravic, zanima nas, kaj bomo dobili, 45:21 - veliko težja naloga pa čaka ministra za finance, ki mora 45:25 - zagotoviti denar za vsa ta izplačila in o tem in o drugih 45:31 - posledicah vložitve tega zakona, tega svežnja v proceduro, 45:37 - bo govoril minister za finance magister Šircelj. 45:40 - Prosim, gospod minister. 45:50 - Spoštovani, resnično je izziv, da bo treba tudi pridobiti vire 45:57 - za vsa ta sredstva, vendar že na začetku lahko odgovorim, 46:02 - da finančna situacija je stabilna in da tudi likvidnost je seveda 46:09 - ustrezna. Še enkrat, spoštovani, po razglasitvi epidemije smo 46:15 - sprejeli pravne akte za zajezitev covid-19. 46:23 - Konkretno na ekonomskem, finančnem, gospodarskem področju so to zakon 46:30 - o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, 46:35 - zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, 46:42 - prvi del korona paketa in Vlada Republike Slovenije je 46:48 - na včerajšnji seji sprejela predlog zakona o zagotovitvi dodatne 46:54 - likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije 46:59 - covid-19. 47:05 - Pri oblikovanju strateških smernic in ukrepov je sodelovala svetovalna 47:13 - skupina in celoten zakon bo nudil pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. 47:22 - Zaradi epidemije covid-19 se svetovne gospodarske razmere naglo 47:29 - zaostrujejo, za evrsko območje prvi kazalci že nakazujejo močan padec 47:37 - gospodarske aktivnosti in poslabšanje razmer na trgu 47:42 - dela. Zelo negotovi so tudi obeti do konca leta 2020. Gre za najhujšo 47:50 - krizo po letu 2009. Nekatere inštitucije, na primer Banka 47:57 - Slovenije, napovedujejo veliko verjetnost močnejšega padca 48:03 - gospodarske aktivnosti, kot smo jo doživeli na začetku prejšnje 48:09 - svetovne gospodarske in finančne krize. Ocenjuje se 48:14 - namreč, da bi se bruto družbeni proizvod, se pravi, gospodarska 48:19 - aktivnost letos lahko skrčil celo med 6,2 odstotka in 16,1 48:26 - odstotka, medtem ko je padec gospodarske aktivnosti v letu 2009, 48:33 - to je leto prejšnje krize, znašal 7,5 odstotka. 48:38 - Vendar med strateškimi ukrepi za pomoč gospodarstvu so ključni 48:44 - ukrepi, ki bodo ohranili delovna mesta in podjetjem 48:49 - omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti. 48:54 - Zavedamo se, da je prav zagotovitev likvidnosti trenutno ena največjih 49:02 - težav oziroma da so likvidnostna vprašanja ena največjih težav 49:07 - gospodarstva. Pri pripravi tega paketa je vlada vodila odprt 49:12 - dialog, med drugim tudi z opozicijskimi strankami, 49:17 - predstavniki občin, sindikati in ostalimi. Iskala je najboljše 49:23 - rešitve v okviru zmožnosti naše države. Pomembno se je 49:29 - namreč zavedati, da je Slovenija v spopadu z gospodarsko krizo 49:35 - bolj ali manj sama. Imamo stabilne javne finance in likviden 49:40 - finančni sistem. In to bomo zagotavljali tudi v prihodnje. 49:48 - Finančni ministri držav članic Evropske unije smo na konferenci 49:54 - evroskupine dosegli dogovor o kratkoročnih ukrepih za blažitev 50:00 - posledic epidemije koronavirus. Članice območja evra bodo lahko 50:09 - v času te krize v okviru tako imenovane pandemične krizne 50:15 - podpore, ki bo temeljila na previdnostni posojilni liniji 50:20 - evropskega mehanizma za stabilnost, imenuje se ESM, 50:24 - s kraticami, črpale sredstva za blažitev posledice epidemije. 50:30 - Vzpostavil se bo nov mehanizem SURE, nove garancijske sheme 50:35 - Evropske investicijske banke, sproščena so fiskalna pravila 50:41 - in pravila glede državnih pomoči. Različni evropski skladi, finančne 50:47 - inštitucije bi lahko začele delovati v nekaj tednih in bodo 50:54 - na razpolago državam članicam pri premagovanju krize. 51:00 - Skupna vrednost doseženega dogovora o inštrumentih za spopadanje 51:05 - s situacijo, ki jo je povzročila epidemija covid-19, je na evropski 51:14 - ravni okoli 540 milijard evrov. Seveda, to zveni veliko. 51:20 - A skupaj predstavlja slabe štiri odstotke bruto družbenega proizvoda 51:26 - Evropske unije. Pri čemer pa vemo, da finančni učinek prvega 51:32 - paketa ukrepov iz našega zakona znaša dobrih šest odstotkov bruto 51:39 - družbenega proizvoda. Z drugimi besedami, Slovenija 51:43 - namenja za omilitev te krize več, kot je predvideno v Evropski 51:50 - uniji, če seveda ta denar merimo v odstotku bruto družbenega 51:56 - proizvoda. Kriteriji za vse te finančne sklade oziroma koriščenje 52:02 - teh sredstev se še določajo. V Sloveniji vlada, komercialne 52:08 - banke ter SID banke bodo omogočale garancijo 52:16 - iz tega sklada, iz različnih evropskih skladov. 52:22 - Vendar ti evropski skladi bodo dejansko začeli delovati šele 52:26 - po preučitvi kriterijev in pogojev, ki bodo opredeljeni v končnih 52:32 - dokumentih. Torej, večina teh ukrepov na ravni Evropske unije 52:39 - še ni vzpostavljenih, temeljijo pa večinoma na posojilih 52:45 - in na poroštvih. Na poroštvih predvsem Evropske investicijske 52:51 - banke. Nekaj izjem je izključno pri zagotovitvi neposrednih 52:59 - stroškov za zdravstvene namene, za opremo, za zdravstvene 53:03 - namene, medtem ko pri ostalih virih oziroma pri ostalih sredstvih 53:11 - dejansko teh sredstev še ni. 53:16 - Skratka, z drugimi besedami, napačen je bil morda vtis, 53:21 - ki je bil ustvarjen v javnosti, da bo Evropska unija neposredno 53:27 - pomagala za okrevanje gospodarstva z denarjem. Zavedanje, da je 53:33 - Slovenija v prizadevanjih za okrevanje gospodarstva sama, 53:39 - je pomembno tudi za naslednje korake, ki jih bomo sprejemali 53:44 - za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Pomembno je doseči 53:50 - širok konsenz o preobrazbi, nadaljnji preobrazbi slovenskega 53:55 - gospodarstva, da bomo lahko vzdržno zagotavljali visok socialni 54:01 - standard in blaginjo ljudi. Čeprav so gospodarskim družbam 54:06 - za blažitev posledic epidemije covid-19, zaradi katere se soočajo 54:12 - z likvidnostnimi težavami, zaradi zmanjšanega povpraševanja, 54:17 - izpada proizvodnje, težav v dobaviteljskih verigah in težav 54:22 - pri investicijah, že na voljo finančni produkti, ki jih omogočata 54:29 - SID banka in Slovenski podjetniški sklad, bodo za oživitev proizvodnje 54:36 - potrebovala še dodatna finančna sredstva, zlasti v obliki dodatnih 54:42 - poroštev Republike Slovenije za najem bančnih kreditov, 54:48 - predvsem za likvidnost. Če povzamem. Cilji predloga 54:53 - včerajšnjega sprejetega zakona na vladi so torej olajšati položaj 54:59 - gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih 55:05 - bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske 55:12 - stabilnosti v državi. S tem bomo preprečili hujšo 55:19 - gospodarsko škodo, ohranili delovna mesta v gospodarskih 55:23 - družbah, zagotavljali zadostne srednjeročne likvidnosti v bančnem 55:30 - sistemu in optimirali javna sredstva. Poroštva bodo dana 55:37 - za kredite, ki bodo izpolnjevali naslednje pogoje. Kredit je lahko 55:44 - odobren za obdobje po 12. marcu 2020 in na drugi strani pa 55:51 - najkasneje do 31. decembra 2020. 55:57 - Namen tega financiranja oziroma kredita je financiranje 56:04 - obratnega kapitala, financiranje poplačil obveznosti iz kreditnih 56:09 - pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 13. marca 2020 56:16 - do uveljavitve tega zakona ter novih pogodb ali dokončanje 56:21 - že začetih naložb investicij v osnovna sredstva. 56:28 - Ročnost kredita ne presega oziroma ne sme presegati petih let. 56:35 - Kredit ni namenjen za financiranje povezanih družb ali za financiranje 56:43 - družb, ki imajo sedež v tujini. 56:48 - Kredit tudi ni mogoč za družbe, ki imajo sedeže v davčnih oazah. 56:56 - Poleg tega predlog zakona določa tudi pogoje 57:03 - za kreditojemalca. 57:05 - In sicer kreditojemalec mora po stanju na dan 57:12 - 31. december 2019 biti podjetje, ki ni v težavah. 57:20 - To se pravi, tukaj mora imeti dejansko dobro boniteto. 57:27 - In seveda, razlog za najem tega kredita je, da se sooča s težavami 57:34 - zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije 57:40 - covid-19. Poleg tega mora imeti podjetje poravnane 57:48 - vse zapadle obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, poleg tega mora 57:56 - vložiti vlogo za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbo 58:04 - zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, 58:09 - davkov ali drugih dajatev oziroma obročno odplačilo le-teh na dan 58:15 - 12. marec 2020. 58:20 - Vlada predlaga med drugim v tem zakonu, 58:24 - to mislim, da je bilo že povedano, tudi spremembo povprečnin za občine, 58:29 - in sicer s 589,11 evrov na 623,96 evrov, 58:38 - kar seveda omogoča občinam enostavno boljšo finančno situacijo 58:45 - in seveda upamo, da bodo ta sredstva dejansko prišla do ljudi, 58:51 - da se bo ljudem olajšalo življenje sedaj, ko dejansko živimo vsi 58:59 - v epidemiji. Vlada je tudi v tem zakonu predlagala 59:05 - spremembo zakona o SID banki, in sicer s tem, da razširja 59:11 - delovanje področja, kjer SID banka dejansko deluje ter spremembo 59:18 - glede kriterijev, kdo lahko dejansko postane član uprave. 59:24 - Tukaj gre v bistvu za to, da se te določbe, 59:28 - sedanje določbe SID zakona prilagodijo zakonu o bankah. 59:36 - Poleg tega je vlada sprejela tudi rešitve, ki razširjajo delovanja 59:41 - Ajpesa, predvsem v delu, ko Ajpes poravnava terjatve. 59:48 - Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem zakonu 59:56 - ne sme presegati dveh milijard evrov. Višina posameznega poroštva 00:04 - znaša 70 odstotkov glavnice kredita, in sicer 70 odstotkov, 00:12 - če gre za veliko družbo ter 80 odstotkov glavnice kredita, 00:18 - danega mikro družbi oziroma majhnemu ali srednje velikemu 00:25 - podjetju. Predlog zakona, ki bo sedaj šel v Državni zbor, 00:31 - zagotavlja nujno potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu, 00:38 - saj gospodarskim družbam omogoča, da zaprosijo za kredite, 00:44 - ki so zavarovani s poroštvom Republike Slovenije. Zato seveda 00:51 - močno upamo in močno upam, da bodo tudi pogoji odobritve 00:57 - ugodnejši. Na seji vlade, kot je bilo že rečeno, je bil 01:03 - sprejet tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah 01:08 - sedanjega zakona in o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije 01:14 - covid-19 in v tem zakonu so bile sprejete 01:22 - rešitve, ki dodatno opredeljujejo oprostitev doniranih sredstev 01:31 - ter dodatno opredeljujejo oprostitev davka na dodano vrednost za tisto 01:40 - blago in opremo, ki je dejansko namenjena zdravstvu oziroma 01:48 - sredstvom, ki omiljujejo epidemijo. Tako da s tega zornega kota 01:57 - je ta komplet celotne zakonodaje zaključen, s tem, ko so seveda 02:09 - zaključeni zakoni, ki se nanašajo na omilitev 02:19 - posledic epidemije ter se nanašajo na to, da se lahko na novo 02:30 - začne gospodarski napredek, da se zaženejo proizvodna podjetja, 02:36 - da se zažene gospodarstvo, s tem je ta del končan in pripravlja 02:42 - se naslednji zakon, to pa bo tisti zakon, ki bo dejansko reševal 02:48 - in tista zakonodaja, ki bo razvojno usmerjena. V Sloveniji 02:55 - se zavedamo, da se moramo predvsem zanesti sami nase. 03:01 - Po drugi strani pa seveda upamo in želimo si, da bo tudi Evropska 03:06 - unija našla rešitev, rešitve za vse države, ki bodo, 03:16 - te rešitve takšne, da bodo v pomoč vsem državam, da bo Evropska 03:23 - unija stopila tukaj skupaj, da bo humanitarna, da se bo 03:29 - zavedala te krize, ki ni tipično finančno gospodarska kriza, 03:35 - ampak je dejansko kriza, ki je nastala zaradi epidemije, 03:42 - ki je nastala zaradi neke tretje sile in tukaj si dejansko želimo, 03:47 - da v Evropi prevlada skupno ukrepanje, sodelovanje, solidarnost, 03:57 - humanitarnost in da bo Evropa in Slovenija sposobna, seveda 04:03 - Slovenija v njej, sprejeti ukrepe, ki bodo celoviti in ki bodo zagnali 04:10 - celotno evropsko gospodarstvo. Hvala lepa. -Hvala lepa, prehajamo 04:18 - k vprašanjem novinarjev. In sicer novinarka Marja Novak 04:23 - iz Thomson Reutersa sprašuje naslednje. Kolikšna je vrednost 04:28 - celotnega paketa, ki je bil sprejet včeraj, v evrih? Kolikšen 04:34 - javni dolg v odstotkih od BDP-ja bo imela Slovenija konec letošnjega 04:40 - leta? In kolikšen javnofinančni primanjkljaj, v odstotkih, od bruto 04:46 - domačega proizvoda, pričakujete letos? -Hvala lepa. Včeraj so 04:52 - bili sprejeti zakoni, ki se nanašajo na poroštva. Poroštva naj bi se 05:00 - dajala največ v višini dveh milijard, od tega nekako ocenjujemo 05:04 - tudi po podatkih Banke Slovenije, da bi lahko prišlo do neposrednega 05:08 - učinka na javne finance, okoli 485 milijonov, če bi se to 05:15 - zgodilo, tukaj govorim, to so dejansko ocene. 05:21 - Tukaj seveda govorimo o tem, da tako imenovanih pesimističnih 05:27 - scenarijih. Mi na drugi strani seveda upamo tudi glede na strukturo 05:33 - podjetij, ki naj bi dobila tako imenovana likvidnostna posojila, 05:38 - da ne bo prišlo dejansko do izvedbe teh poroštev, predvsem 05:45 - zaradi tega, ker bodo podjetja sposobna dejansko vrniti tudi 05:49 - ta posojila. Slovenija se je že zadolžila v zadnjem mesecu, 06:00 - dvakrat oziroma v zadnjih tednih dvakrat, in sicer v okviru kvote, 06:06 - ki je dejansko dovoljena za zadolžitev, tudi načrtovana. 06:11 - Zadolžila se je nekaj več kot tri milijarde evrov, glede na to, 06:18 - da nimamo natančnih ocen, kakšen bo padec bruto družbenega 06:27 - proizvoda, tudi danes sem govoril pač o razmaku glede 06:30 - bruto družbenega proizvoda, od česar je seveda odvisen ta dolg, 06:36 - težko napovedujem, kolikšen bo delež tega dolga v bruto družbenem 06:42 - proizvodu. Vsekakor zaenkrat, glede na to, da teh natančnih ocen 06:47 - o bruto družbenem proizvodu ni, težko napovedujem, kolikšni bodo 06:52 - ti odstotki, vsekakor pa se bo to razmerje med dolgom in bruto 06:58 - družbenim proizvodom povečalo, na eni strani tako zaradi tudi 07:03 - dodatnega zadolževanja, ki ga kot finančni minister 07:11 - predvidevam, in na drugi strani glede na to, da vsekakor ne moremo 07:16 - govoriti o gospodarski rasti, ampak o padcu in seveda bo to 07:20 - razmerje poslabšalo, skratka, delež dolga v BDP-ju ocenjujem, 07:28 - da bo večji. -Hvala lepa, naslednje vprašanje vam zastavlja 07:34 - novinarka Slovenske tiskovne agencije Martina Gojkošek. 07:43 - Lepo pozdravljeni. Govorili ste tudi o tretjem paketu ukrepov, 07:47 - pa me zanima, kakšna je časovnica priprave tega paketa in v kaj bo 07:51 - usmerjen in ali bi lahko tudi v kakšno področje zarezal? Bi lahko 07:55 - mogoče postal novi ZUJF? 08:03 - O časovnici težko govorim, vsekakor mislim, 08:07 - da bo to mesec maj, ko se bo dejansko ta paket 08:13 - začel pripravljati. Mislim, da je pomembno, da je tretji 08:19 - paket ukrepov ciljno usmerjen, ciljno usmerjen na posamezna 08:29 - podjetja, na posamezne dejavnosti, na posamezne panoge, predvsem 08:35 - s tega zornega kota, da te panoge, te dejavnosti dejansko ali začnejo 08:41 - delovati, ali dodatno investirajo, se pravi, razširijo gospodarsko 08:47 - delovanje, predvsem s tega zornega kota, da se povečuje 08:52 - dodana vrednost ter da se s tem seveda povečuje gospodarska 08:59 - aktivnost ter seveda v normalni tok spravi celotno gospodarstvo 09:05 - in življenje ljudi. Zaenkrat ni predvideno, da bi posegal v kakršna 09:12 - koli področja s tega zornega kota, kot je posegal ZUJF v preteklosti. 09:23 - Tega ni v načrtu in nimam v načrtu, zaradi tega jaz mislim, 09:27 - da vse te pakete ukrepov lahko imenujemo anti ZUJF ukrepe. 09:34 - Niso ZUJF, ampak so proti ZUJF ukrepi. -Hvala lepa, podobno 09:39 - vprašanje ima novinar Aleksander Brudar, Slovenske novice. 09:45 - Glede na to, da bo treba denar, ki si ga bomo izposodili 09:48 - in ki ga bomo porabili za blažitev posledic zaradi zaustavitve 09:51 - gospodarstva v času epidemije na nek način v prihodnje tudi 09:56 - vrniti, me zanima, ali imate morda že določene katere od postavk 10:00 - v proračunu, kjer nameravate zniževati porabo? Boste morda 10:05 - znižali plače javnih uslužbencev ali pa denimo povišali stopnje 10:09 - DDV-ja, trošarine in podobno? -Rebalans proračuna se bo začel 10:15 - pripravljati v začetku meseca maja. Z drugimi besedami, začel 10:21 - se bo načrtovati v novih finančnih okvirjih. Tukaj vemo, da so novi 10:28 - okvirji predvsem na strani odhodkov tistih, ki dejansko 10:33 - pomenijo povečanje odhodkov zaradi epidemije in na drugi strani 10:39 - seveda tudi zmanjšanju prihodkov, prihodkovne strani. Na Ministrstvu 10:45 - za finance stalno spremljamo te finančne spremembe, kot vidite, 10:52 - imamo dejansko tudi ocene, ki smo jih dali skupaj s temi 10:59 - zakoni, seveda so to ocene, na drugi strani pa imamo tudi 11:02 - dejanske podatke, nekaj je bilo tudi danes govora že o tem, 11:06 - koliko podjetij se je prijavljalo in tako naprej, tako da s tega 11:10 - zornega kota spremljamo trenutno finančno situacijo, je stabilna, 11:16 - in kakšen bo prihodnji proračun, bomo seveda pravočasno povedali, 11:26 - vsekakor pa glede na epidemijo, se bodo verjetno nekatere prioritete 11:30 - spremenile, in seveda, verjetno tudi glede na epidemijo, glede na to, 11:37 - da ljudje ne delujemo tako, kot delujemo v razmerah, ko ni 11:45 - epidemije, bodo verjetno nekateri odhodki tudi manjši in verjetno 11:50 - se vsi dogodki, ki so bili načrtovani, ne bodo zgodili, 11:55 - niti v Sloveniji, niti v tujini in nenazadnje tudi s tega naslova 12:00 - so določeni odhodki manjši. Že sami po sebi, ne, da bi jih 12:05 - karkoli krajšali. Na primer, danes verjetno ni možno poslati 12:09 - slovenske delegacije na nek svetovni sejem o kateri koli 12:14 - dejavnosti, kjerkoli se dogaja, ki je bila seveda v proračunu, 12:18 - na proračunskih postavkah načrtovana. -Hvala lepa. 12:24 - Katarina Matejčič, novinarka POP TV-ja sprašuje, če bo 12:30 - do vnovčenja poroštva vseeno prišlo, kakšna bo oblika poplačila 12:34 - za komercialno banko, v denarju, neposredno iz proračuna 12:39 - ali z obveznico, državno ali SID? -Prioriteta je denar. 12:46 - Prioriteta je gotovina, kar pomeni, da zakon je določen tako, 12:53 - oziroma zakonske določbe so take, da država najprej poravna 13:00 - poroštvo z denarjem oziroma poravna ga, bom drugače povedal, 13:05 - vedno z denarjem, če ne pride do tega, da bi Evropska centralna 13:11 - banka ali Banka Slovenije ali obe dali soglasje, dovolili, 13:19 - da se lahko to poroštvo poravna tudi z obveznicami ali Republike 13:26 - Slovenije ali SID Banke. Z drugimi besedami, brez tega soglasja 13:33 - ECB-ja in Banke Slovenije ni možno dati drugačno poroštvo, kot poroštvo 13:39 - v gotovini. -In še vprašanje novinarja Nejca Goleta, Delo. 13:46 - Kakšni so dodatni izdatki in kakšni pričakovani manjši 13:50 - prihodki s spremembami prvega protikoronskega zakona? Kakšen 13:54 - znesek državnih poroštev bo po vaši oceni vnovčen? 14:02 - Izdatke, tiste, ki so ocenjeni, smo dali pri obeh zakonih, 14:08 - pri prvem zakonu je bila ta ocena okoli tri milijarde, sedaj je ocena 14:15 - nekaj manj kot 40 milijonov, mislim, da 38 milijonov. 14:21 - Ti odhodki so načrtovani, povedal sem, da smo se za te 14:27 - odhodke tudi hitreje zadolžili, ampak v okviru, ki je določen 14:35 - za celotno letošnje obdobje, tako da tudi na prihodkovni strani 14:43 - ocenjujemo zmanjšanje prihodkov, vendar še enkrat, javne finance 14:48 - so stabilne, likvidnost finančnega sistema je stabilna, zato mislim, 14:56 - da lahko koronavirus premagamo tako, da čimprej zaženemo 15:03 - gospodarstvo in da dejansko ta kriza ima obliko črke V 15:07 - in da s tem, ko bomo zagnali gospodarstvo, bomo imeli tudi 15:12 - te manjkajoče prihodke in imeli bomo seveda tudi normalno 15:18 - življenje. Kakršnih koli povečanj davkov ni predvidenih. 15:27 - Najlepša hvala za vse odgovore, nimamo več novinarskih vprašanj. 15:31 - Hvala vam. 15:37 - Hvala lepa gospodu ministru za finance za nazorno predstavitev 15:42 - teh sprejetih ukrepov, hkrati seveda tudi čestitke za pravočasno pripravo 15:49 - celotnega svežnja in vse dobro v Državnem zboru, da bi se te 15:54 - določbe predloga zakona čimprej spremenile v zakon in omogočile 15:59 - njegovo uresničevanje. Hvala lepa, gospod minister. 16:04 - Zadnji del novinarske konference namenjamo raziskavi o prisotnosti 16:11 - virusa na vzorcu populacije, ki jo izvaja skupina pod vodstvom 16:15 - Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete 16:19 - Univerze v Ljubljani. Rezultati raziskave, pa tudi druge ugotovitve 16:26 - stroke bodo ključna podlaga za nadaljnje ukrepe oziroma 16:31 - sproščanje obstoječih ukrepov za zajezitev epidemije, ki jih bo 16:36 - sprejela vlada. Testiranja na terenu se že izvajajo in z aktualnim 16:42 - stanjem poteka projekta in prvimi delnimi rezultati nas bo 16:47 - seznanil predstojnik Inštituta, profesor doktor Miroslav Petrovec. 16:51 - Naša gostja bo nato profesor doktor Maja Sočan, epidemiologinja 16:56 - Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki bo spregovorila 17:00 - o epidemioloških raziskavah, ki bodo spremljale morebitne 17:05 - zaznane pozitivne primere. Zdaj vabim profesorja Petrovca, 17:10 - da nam pove, kako jim gre, koliko je že odvzetih vzorcev 17:16 - in ali je med njimi kdo tudi pozitiven. Prosim, profesor Petrovec. 17:26 - Dober dan. Kot je bilo najavljeno, 17:30 - smo s študijo začeli v ponedeljek na minimalnem vzorcu, 17:33 - odvzem vzorcev se je začel v Ljubljani, iz logično logističnih 17:38 - razlogov. V torek in danes oziroma se nadaljuje z ekipami, 17:46 - z desetimi ekipami, ki so pravzaprav na terenu po celi 17:50 - Sloveniji. Izkušnje prvih dni so izjemno pozitivne, zato gre 17:55 - najprej moja zahvala vsem, ki so vabilo sprejeli, ki so bili 18:00 - prijazno pripravljeni sprejeti tudi ekipo, ki je te vzorce odvzela. 18:05 - Člani ekipe so pravzaprav zelo optimistični, nobenih težav ni 18:13 - bilo zaznati v dveh dneh delovanja in seveda ekipe se 18:19 - vračajo v poznih večernih urah, iz vseh krajev Slovenije, prve so 18:24 - se včeraj vrnile šele okrog šeste ure, zadnje po deseti uri zvečer. 18:30 - To pomeni, da čaka nočno delo potem ljudi, ki vse te vzorce 18:35 - presortirajo, treba jih je obdelati in seveda vse tiste, 18:39 - ki so namenjeni testiranju na prisotnost virusa, iz brisa 18:45 - nosno žrelnega prostora, seveda tudi zagotoviti rezultate do jutra. 18:50 - Lahko povem, da je bilo odvzetih včeraj malo manj kot 200 vzorcev, 18:55 - ki so bili tudi čez noč testirani in zaenkrat med odvzetimi ni bilo 19:01 - pozitivnega bolnika oziroma preiskovanca, kar nas tudi ne 19:07 - preseneča, glede na število odvzetih vzorcev, in tudi na siceršnjo 19:11 - epidemiološko situacijo. Poudariti je potrebno, da bo 19:15 - potrebno na končne rezultate, ki bodo povedali pravzaprav še 19:20 - nekoliko več, počakati približno deset dni od začetka študije, 19:25 - kajti drugi del raziskave, ki poteka na krvnih vzorcih, 19:29 - bo izveden nekoliko z zamikom, se pravi, da ko bo končano 19:35 - vzorčenje, bomo potrebovali približno dva do tri dni, da se 19:39 - naredi tudi drugi del in takrat bodo vsi preiskovanci dobili 19:44 - skupno poročilo o njihovem zdravstvenem stanju. Kot je bilo 19:48 - že prej poudarjeno, pa seveda, če bomo kogarkoli odkrili, 19:52 - ki bi bil pozitiven, bo obveščen takoj, on osebno in seveda tudi 19:57 - področni epidemiolog, ki bo odredil ustrezne ukrepe. 20:04 - Pohvaliti je treba vse res, ki na terenu delajo, kot tiste, 20:08 - ki so vabilo sprejeli. Do nekaj minut nazaj je od 3.000 20:13 - vabil sodelovanje potrdilo 1.076 ljudi, zato bi ponovno izkoristil 20:19 - to priložnost, ki mi je dana, da bi se pridružil tudi nekaterim 20:24 - drugim, ki še vedno pozivajo ljudi, ki so dobili vabilo za to 20:29 - preiskavo, še je čas do petka, da to vabilo sprejmejo, potrdijo 20:35 - in se z ekipo dogovorijo za odvzem vzorcev na točki, 20:41 - kjer se bodo pač sami za to dogovorili. -Hvala lepa za povedano. 20:47 - Prehajamo na vprašanja novinarjev, in sicer Aleksander 20:52 - Brudar, novinar Slovenskih novic, sprašuje, koliko ljudi je 20:56 - doslej odklonilo sodelovanje v nacionalno raziskavo 21:00 - o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji? In če so vas dosedanji 21:05 - rezultati testiranj pri čem presenetili? -Trenutno ne morem 21:11 - povedati natančne številke aktivnih odklonitev. Zadnja, ki sem 21:16 - jo slišal, je bila okrog 30. Tu bi morda poudaril to, da je 21:23 - v nekaterih odklonitvah bil prisoten strah zaradi odvzema vzorčkov, 21:30 - češ da je ta boleč. Ta informacija je popolnoma napačna. Poznam tudi 21:36 - vzroke, zakaj. Na nekaterih spletnih portalih so namreč v bistvu 21:41 - prikazani videi, ki dejansko ne odražajo pravilnega odvzema 21:45 - brisa in jih tako tudi ne izvajajo na terenu. Tako da potrjujem. 21:50 - Vsi, ki so bili, nihče ni imel pritožbe nad tem, da bi bil postopek 21:57 - boleč. Se pravi, za to aktivno odklanjanje v raziskavi zelo težko 22:04 - rečem, kako veliko je, govori pa seveda bolj o tem, koliko jih je 22:09 - na raziskavo pristalo. To pa je zdaj nekoliko več kot tretjina 22:14 - tistih, ki so bili pozvani. Še vedno je treba poudariti, 22:19 - da gre šele za tretji dan, ko je to bilo pravzaprav možno 22:23 - storiti, da so ljudje v klicnem centru, ki ljudi aktivno pozivajo, 22:29 - še vedno izjemno aktivni in številka seveda tudi raste. 22:34 - Pravzaprav zaenkrat nimamo kakšnih presenetljivih rezultatov, 22:37 - mislim, da so v skladu s pričakovanji, z dnevi, ko bo 22:41 - študija potekala, pa morda tudi res najdemo kaj presenetljivega. 22:46 - Hvala lepa. Naslednje vprašanje zastavlja novinarka Slovenske 22:50 - tiskovne agencije Martina Gojkošek. 22:57 - Lepo pozdravljeni. Zanima nas, ali so podatki iz te nacionalne 23:02 - raziskave vključeni tudi v siceršnje ponedeljkove in torkove podatke 23:05 - o številu testiranih in novookuženih s koronavirusom v Sloveniji? 23:11 - Zahvaljujem se za vprašanje. Mislim, da je bilo to vprašanje že 23:14 - odgovorjeno nekje v jutranjem terminu. In seveda je tudi logično, 23:20 - zakaj. Namreč, opazili smo precej veliko povečanje števila 23:24 - testiranih, vendar ta raziskava ni vključena. Se pravi, vsi, 23:29 - ki sodelujejo v raziskavi, kar je približno včeraj 200, 23:33 - niso vključeni v uradno poročanje. Bi pa bil seveda vključen vsak, 23:38 - ki bi bil odkrit pozitiven. Se pravi, v skupno število 23:42 - testiranih pa se ta študija trenutno ne všteva. -Hvala lepa. 23:46 - In še novinarka Televizije Slovenija Petra Prešern. 23:53 - Lepo pozdravljeni, omenili ste, da ste včeraj odvzeli 200 vzorcev. 23:58 - Kolikšno je zdaj skupno število teh ljudi, ki so se odzvali 24:01 - in ste jih že testirali in kako zdaj poteka delo vaših sodelavcev? 24:05 - Rekli ste, vračajo se pozno popoldne, zvečer. Čisto praktično, 24:09 - kako poteka to potem v laboratoriju, se dela tudi ponoči, 24:13 - čez dan, ali ste morali angažirati kakšne večje število sodelavcev? 24:17 - Hvala. -Kako natančno to poteka; še enkrat poudarim, od 1.076, 24:22 - kot so danes potrjeni, je bilo testiranih do včeraj nekoliko manj 24:27 - kot 200 ljudi. Se pravi, včerajšnji, če rečem, nabor vzorcev je bil 24:32 - okrog 200. Gre za dvojne vzorce, se pravi, skupno število, če hočete, 24:37 - kosov vzorcev je 400, kri je potrebno takoj, ko jo pripeljemo 24:42 - v laboratorij, obdelati, kar pomeni približno štiri ure 24:46 - dela, najmanj štiri ure dodatnega dela samo za pripravo krvi. 24:51 - Približno toliko, tri ure je pa potrebno pravzaprav oziroma še 24:56 - nekoliko več za samo, kako rečemo žargonsko, nastavljanje 25:01 - testa. Test potem traja še štiri ure, tako da je bilo potrebno 25:05 - angažirati samo za ta del, ki se zgodi potem, ko so vsi vzorci 25:10 - nazaj, dodatno štiri osebe. Seveda je velik problem tudi to, 25:17 - da imamo vsak dan iz kolektiva odsotnih še deset ljudi, ki so 25:22 - na terenu in težko je dovolj pojasniti samo kompleksnost. 25:28 - Lahko povem, da je ena od ekip včeraj samo za vožnjo v desetih 25:33 - urah oziroma celo 12-ih urah porabila osem ur. -Najlepša hvala 25:40 - za vse povedano, nimamo več novinarskih vprašanj za vas. 25:50 - Hvala lepa, profesor doktor Petrovcu. Profesor Petrovec se bo 25:55 - jutri tudi sam udeležil terenskega dela in bo z nami znova v petek 26:00 - popoldan oziroma dopoldan, ko nam bo poročal o napredku 26:04 - pri izvedbi te pomembne raziskave. Zdaj pa vabim profesor doktor 26:10 - Majo Sočan, da doda še svoj del v zvezi z anketiranjem. 26:17 - Hvala lepa za povabilo. Razložila bi še tisto, kar delamo 26:22 - epidemiologi v primeru, da bi se našlo osebo, ki bi bila 26:26 - pozitivna. Ta oseba, ki bi bila pozitivna na nov koronavirus 26:30 - ali s simptomi ali brez simptomov, bi seveda morala biti, kakor veleva 26:35 - zakon o nalezljivih boleznih, prijavljena območnemu epidemiologu. 26:41 - Ta območni epidemiolog bi jo poklical po telefonu, se z njo 26:46 - pogovoril glede simptomatike, glede kontaktov, glede te možnosti, 26:50 - kje bi se lahko okužila in ji seveda svetoval, kako naprej. 26:57 - Vsaka oseba, ki je okužena z novim koronavirusom, mora 27:01 - v izolacijo. Ta izolacija traja 14 dni, to je najmanj, lahko pa 27:07 - je tudi daljša, glede na kliničen potek bolezni. Čim težja je bolezen, 27:12 - običajno dlje časa nosimo v sebi ta virus, dlje časa smo kužni 27:17 - in tudi dlje časa traja izolacija. Od danes dalje pa, ker je primerov 27:22 - tako malo, še bolj intenzivno spremljamo vse tiste, na katere 27:27 - bi se okužba lahko prenesla, zato bi se od asimptomatsko 27:32 - okužene osebe oziroma z bolnika lahko prenesla na njegove bližnje, 27:37 - predvsem na njegove domače. Vsem tem pa bo, za vse te osebe, 27:42 - ki živijo z eventuelno okuženim bolnikom, okuženo asimptomatsko 27:48 - osebo, pa bo epidemiolog predlagal sedemdnevno karanteno, 27:55 - to se pravi, družina, v kateri je ta okužena oseba, bo morala 28:00 - preživeti, 14 dni bolnik v izolaciji in sedem dni njegovi bližnji 28:08 - v karanteni. Po izteku te sedemdnevne karantene bo 28:12 - odvzet bris vsem, ki so bili z njim v visokorizičnem tesnem 28:18 - stiku, nadaljnji ukrepi bodo pa odvisni od tega, kakšen bo 28:24 - rezultat testiranja. Karantena se bo s sedmim dnem iztekla, 28:28 - če bo rezultat negativen, če bo pa pozitiven, seveda se bo 28:32 - pa ukrepalo tako, kot se ukrepa ob pozitivnem rezultatu. 28:39 - Hvala lepa, imamo kar nekaj novinarskih vprašanj za vas. 28:43 - Začela bom z novinarjem Davidom Jugom iz Žurnala 24.si. Sprašuje, 28:49 - ali je po vašem mnenju glede na trend novih okužb še potrebna 28:54 - omejitev gibanja na občine? Šolska ministrica pravi, da je 28:58 - začetek pouka odvisen od mnenja stroke. Kdaj bodo po vaših ocenah 29:03 - razmere dovolj varne, da se lahko otroci vrnejo v šole? -Ja, hvala 29:09 - lepa. To vprašanje je izredno, izredno kompleksno in daleč 29:13 - od enostavnega. Če je bila zelo težka odločitev, da se tako 29:19 - omejitvene ukrepe vpelje z dobrim namenom, da se zameji pandemijo 29:25 - oziroma epidemijo v Sloveniji, potem je še težje presoditi, kdaj je 29:30 - optimalen trenutek, da se z ukrepi preneha. Ti ukrepi, ki ste jih 29:35 - ravnokar našteli, omejitev gibanja na občine, kakor tudi seveda 29:39 - ustavitev šolanja naših otrok, dijakov, študentov, ima velik vpliv 29:44 - na celotno družbo in tudi posledice za družbo in tudi družba se mora 29:49 - odločiti, kdaj je pravi trenutek, da se z ukrepi preneha. Pri čemer 29:55 - lahko seveda epidemiologi pomagamo, da ponudimo svoje 29:59 - znanje, svoje številke, svoje razmisleke, vendar ta odločitev 30:03 - mora biti skupna. Ker ne moremo narediti samo en ukrep oziroma 30:09 - prekinitev ukrepa, pač pa gre za kompleksne ukrepe. Če se 30:14 - odločimo, da se nadaljuje s šolskim letom, moramo dijakom omogočiti, 30:20 - da do šole sploh pridejo, to se pravi, najbrž je treba imeti 30:24 - nek javni prevoz, enako, če odpremo, če pustimo šole zaprte, 30:29 - se moramo vprašati, kdo bo na te otroke popazil. Zato bi rekla, 30:35 - da ne morem odgovoriti na to vprašanje, definitivno ne, ker je 30:40 - treba razmisliti toliko stvari, jih sešteti in potem narediti nekaj, 30:45 - kar bo za nas vse dobro. -Hvala lepa. Novinar Aleksander 30:50 - Brudar s Slovenskih novic pa sprašuje naslednje. Ali ste 30:54 - pri dosedaj okuženih posameznikih opravili kakšne analize o tem, 30:59 - na kakšen način so se ti okužili z novim koronavirusom? Je šlo 31:04 - v večini primerov za prenos okužbe zaradi tesnih stikov 31:10 - ali so se morda kateri okužili tudi na kakšen drug način, 31:13 - denimo zaradi obiska trgovine in podobno? -S tem vprašanjem 31:18 - smo se velikokrat soočali, vendar poglejte, če je inkubacija 31:24 - dolga 14 dni, je izjemno težko oceniti, od kod prihaja ta okužba. 31:31 - V 14-ih dneh, preden se izrazijo naši simptomi, smo marsikje. 31:35 - Smo na delovnem mestu, smo doma, smo s svojimi bližnjimi, 31:39 - končno smo seveda tudi v trgovinah s hrano, kjer nakupujemo. Vendar 31:43 - v večini primerov lahko rečemo, da so bili zboleli vezani na nekoga, 31:49 - ki je bil pred njimi okužen, zbolel, v domačem okolju 31:55 - ali v domu za starejše, ali na delovnem mestu, posebej, 31:59 - če je šlo za zdravstvena okolja. Tako da bi prepričljivo lahko rekli, 32:04 - da je edina možnost oziroma edino možno mesto trgovina, 32:09 - tega nismo mogli reči in tudi verjetno ne bomo mogli reči. 32:14 - Hvala. Janez Zalaznik, novinar spletnega Žurnala 24: 32:21 - Kakšna je po zadnjih ocenah verjetnost drugega vala epidemije? 32:25 - In ali bi bili znova potrebni omejevalni ukrepi? -Še težje 32:31 - vprašanje kot prvo, kaj se bo zgodilo, ko bo konec poletja, 32:36 - mogoče že poleti, kaj bo jeseni. Zelo bi bili veseli steklene krogle, 32:40 - v katero bi pogledali in bi vedeli vse, vendar v resnici, če smo 32:45 - zelo strokovni in vemo, kaj govorimo, tega ne moremo napovedati. 32:50 - Vprašanje je, kaj se bo zgodilo jeseni. Ostali koronavirusi, 32:55 - ti običajni, respiratorni koronavirusi, ki so že dolgo 32:59 - z nami in seveda krožijo tudi pri nas, se pojavljajo preko 33:03 - celega leta, bistveno manj preko poletja, več pozimi, kako pa 33:08 - se bo obnašal ta novi koronavirus, ki povzroča covid-19, bomo pa 33:14 - na žalost šele videli. Zelo pomembno sporočilo pa je, 33:18 - da tudi, če bo jesenski val, smo si nabrali izkušnje. Vemo, 33:23 - kaj je dobro, kaj mogoče ni tako dobro in zagotovo bodo sprejeti 33:29 - neki določeni ukrepi, ki bodo pa podkrepljeni s temi 33:33 - spomladanskimi izkušnjami, pa ne samo naše države, 33:37 - ampak tudi drugih držav v svetovnem merilu in bodo najbrž, kako bi 33:41 - rekla, bolj učinkoviti, fokusirani in mogoče manj posegali v naše 33:47 - vsakdanje življenje. -Špela Lobe, Televizija Slovenija, zastavlja 33:53 - naslednje vprašanje. Včeraj je doktor Jereb povedal, 33:57 - da je od osmih bolnikov s covidom-19, ki so umrli 34:01 - na Infekcijski kliniki, šest bolnikov umrlo zaradi covida-19, 34:06 - dva pa s covidom-19. Zanimajo me podatki na ravni 34:11 - celotne države. Koliko umrlih je umrlo zaradi covida-19 34:15 - in koliko s covidom-19? Kdo vse je zajet v našo statistiko? 34:21 - Kakšno imamo metodologijo beleženja smrti zaradi covida? 34:26 - Je metodologija v svetu enotna? -Postavili ste več vprašanj, 34:32 - upam, da bom po vrsti lahko odgovorila na vsa vprašanja. 34:36 - Kar se tiče uradne statistike, to ljudje najbolj razumejo, 34:40 - ali pa, da rečem, statistike podatkov, ki jih zbira Nacionalni 34:43 - inštitut za javno zdravje, je takole. To bolezen in smrt 34:48 - zaradi te bolezni so dolžni zdravniki prijaviti tri do šest ur, 34:53 - ko se dogodek dogodi. To se pravi, še v istem dnevu 34:56 - je potrebno, da zdravstvena ustanova oziroma druga ustanova, 35:00 - kjer se je smrt dogodila, prijavi umrlega zaradi covid-19. 35:05 - S tem Nacionalni inštitut prejme podatek, kdo je bil umrli, to se 35:11 - pravi, ime, priimek, rojstni datum, datum smrti, vendar seveda ne 35:17 - prejmemo podatka, ali je bolnik umrl s covidom ali zaradi covida. 35:24 - V čem je pravzaprav razlika. Če gre za povsem, sicer zdravo 35:28 - osebo, ki je v poteku okužbe s covidom-19 umrla in se presodi, 35:34 - da je bil covid-19 tisti poglavitni vzrok smrti, rečemo, 35:39 - da je umrl zaradi covida. V kolikor pa gre za betežnega, 35:45 - krhkega, starejšega človeka, z zelo veliko kroničnimi boleznimi, 35:50 - ki je pravzaprav covid-19, ta njegova bolezen le dodala 35:55 - k izhodu življenja, kar je končno naraven dogodek, vsi, ki živimo, 36:00 - bomo v neki točki umrli, potem pa rečemo, da je oseba 36:05 - umrla s covidom. Smo se pa že odločili, da bomo presojali 36:09 - zelo natančno, od primera do primera, da bomo razločili 36:14 - tiste, ki so umrli zaradi covida ali pa umrli s covidom. To se pravi, 36:20 - da so bili v času smrti okuženi. Včasih ta presoja niti ne bo mogoča, 36:26 - to že vnaprej opozarjam. Opravičujem se, če nisem odgovorila 36:32 - na vsa vprašanja, ker jih je bilo več in bi prosila za ponovitev 36:36 - oziroma za opozorilo. -Novinarko zanima tudi to, če je metodologija 36:40 - v svetu enotna, kar se tiče beleženja? -Ja, težko rečem, 36:44 - da je metodologija enotna. Po mojem pravzaprav vedenju 36:48 - in razpravah, ki jih preberem, metodologija zaenkrat še ni enotna. 36:56 - In zdaj še vprašanje novinarke POP TV-ja Barbare Golub. 37:00 - Kakšne so smernice za zaposlene v zdravstvu, če je kdo od njihovih 37:05 - svojcev zaveden kot potencialno okužen s covid-19? Če je denimo 37:11 - svojec bil v stiku z okuženim, pri njem je bris še negativen, 37:16 - a se tega svojca spremlja, ali se bo okužba razvila. Ali mora 37:22 - zaposleni to sporočiti svojemu delodajalcu, torej zdravstveni 37:27 - ustanovi? Bi moral že takrat prenehati opravljati delo, če denimo 37:31 - dela kot negovalec na nekem oddelku? -Ja, zelo pomembna je 37:37 - poučenost tistih v zdravstvu, kakor tudi nas vseh ostalih, 37:41 - ki ne delamo konkretno v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, 37:45 - ambulantah, da se zavedamo, da nekdo, ki je naš bližnji 37:50 - in je okužen, seveda predstavlja za nas neko potencialno nevarnost. 37:57 - Pomembno je, da se vsak zdravstveni delavec, ki ve, da je 38:00 - bil v stiku z nekom, ki je okužen ali potencialno okužen, varovalno 38:06 - obnaša, to se pravi, dobro spremlja svoje simptome oziroma 38:10 - svoje zdravstveno stanje in zapusti delovni proces takoj, 38:14 - ko začne izražati znake bolezni. Zdaj, kako je s poročanjem, 38:21 - pa je pravzaprav vprašanje. Zdaj, če je svojec bil v stiku 38:26 - z nekom, ki je morda okužen, pravega smisla poročanja 38:30 - delodajalcu s strani zdravstvenega delavca nekako ne vidim, ker morda 38:36 - niti ne gre zares za okužbo s covidom, prav pa je, 38:41 - da zdravstveni delavec delodajalca opozori v primeru, da je nekdo 38:45 - okužen, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, potem pa je odvisno 38:51 - seveda tudi od tega, kakšna je razpoložljivost zdravstvenih 38:56 - delavcev, ali se zdravstveni domovi, bolnišnice odločijo 39:01 - za odstranitev, prerazporeditev iz delovnega procesa, kjer bi pač 39:06 - tak zdravstveni delavec, če bi bil kužen, predstavljal 39:09 - nevarnost za bolnike. -Hvala, in še vprašanje novinarke 39:14 - Slovenske tiskovne agencije Martine Gojkošek. 39:21 - Lepo pozdravljeni. Zanima nas, koliko oseb v Sloveniji ima trenutno 39:26 - odločbo o karanteni oziroma samoizolaciji zaradi okužbe 39:29 - s koronavirusom? Hvala. -Odločbe o samoizolaciji ne 39:34 - obstajajo, to je zelo lahek del vprašanja, na žalost pa vam številke 39:39 - o karantenskih odločbah zdaj ne morem posredovati. To številko 39:44 - lahko posreduje Nacionalni inštitut za javno zdravje kasneje. 39:50 - Najlepša hvala za vse odgovore, drugih vprašanj nimamo več. 39:54 - Hvala lepa. 40:02 - Hvala lepa, profesor doktor Petrovcu in profesor doktor Sočanovi 40:08 - za vsa pojasnila. Hkrati pa sem seveda zdaj na voljo tudi 40:14 - za vsa vaša vprašanja in ker smo že res dolgi, se moram 40:19 - zahvaliti tudi obema prevajalkama, ki zelo strpno skrbita tudi 40:24 - za drug del populacije, ki potrebuje prevod. Kar prosim za vprašanja. 40:30 - Dobili smo nekaj vprašanj novinarjev. Na čem temeljijo 40:34 - vaše primerjave s stanjem v Belgiji, o čemer ste govorili na eni 40:38 - od prejšnjih tiskovnih konferenc? -Primerjave z Belgijo temeljijo 40:45 - na dejstvih, na številkah, ki jih objavlja belgijska stran, 40:51 - se pravi belgijska država, vendar je Belgija zelo specifična 40:56 - država, to je treba poudariti. Belgija ima federativno 41:02 - ureditev. Skratka, gre za zvezno državo, pri njih je najmanj oblasti 41:11 - na nivoju zvezne države, oblast je koncentrirana v regijah, 41:15 - tudi Bruselj sam je zelo pomembna regija in še več oblasti pa je, 41:21 - to je seveda za Slovenijo težko razumljivo, na županih, 41:27 - pri županih. Župani vseh obalnih mest v Belgiji imajo pravico, 41:32 - da sami zaprejo svoje območje in pri njih se ne more zgoditi tako, 41:36 - kot pri nas, ko je dovoljen obisk na imetju posameznega državljana, 41:43 - da lahko tam opravi vzdrževalna dela, župan obmorskega mesta 41:49 - zapre mesto, mesto je zaprto in noben od lastnikov nima več 41:54 - vstopa na območje te občine, samo lokalno prebivalstvo. 41:58 - Na drugi strani pa priznam, vsake dva dni govorim tudi z našim 42:02 - veleposlanikom, doktor Genoriem, ki me sproti obvešča o tem, 42:06 - kaj se dogaja in kaj se mu je zgodilo. Tudi diplomatska vozila 42:10 - ustavljajo in brez potrdila, da je bilo vozilo v lekarni, 42:16 - brez računa, tudi diplomatska vozila prijavljajo kot kršitelje. 42:22 - Skratka, potovanje kar tako ni mogoče, je pa res, da znotraj 42:26 - Bruslja deluje lokalni promet, ampak celotna regija Bruselj 42:30 - je zaprta. Če sem s tem približno odgovoril na vprašanje, 42:35 - bi tukaj končal. -Hvala lepa. Slavica Pičerko Peklar, novinarka 42:42 - Večera in Rok Šavel, novinar spletnega portala Sobotainfo.com 42:49 - sprašujeta v zvezi s selitvijo stanovalcev iz domov za upokojence. 42:54 - Slavica Pičerko Peklar piše: Minister Tomaž Gantar sicer v svojih 43:01 - zadnjih izjavah pravi, da selitev stanovalcev iz domov za upokojence 43:06 - strokovno ni utemeljena, a obenem je slišati, da naj bi bila 43:11 - mogoča lokacija za selitev Psihiatrična bolnišnica Ormož. 43:16 - Zanima me torej, ali se razmišlja o tej možnosti, in če, ali bo 43:21 - minister pred kakršnim koli dejanjem obiskal Ormož, in če, 43:26 - kdaj? Novinarja Roka Šavla pa zanima poleg tega tudi, zakaj se 43:32 - okuženih varovancev ne premesti v Splošno bolnišnico Murska Sobota, 43:37 - in v kolikor drži, da varovanci ne potrebujejo bolnišnične oskrbe, 43:42 - ampak zgolj varno okolje, se morda načrtuje tudi njihova 43:46 - premestitev v določene prazne hotelske kapacitete? -Torej, hvala 43:51 - za ti dve vprašanji, ki sta zelo celoviti, in dovolite mi, čeprav 43:58 - nisem strokovnjak za te stvari, ampak toliko razpravljamo o stanju 44:04 - v domovih, da začnem pri zadnjem vprašanju. Preselitev v hotele 44:11 - ne prihaja v poštev. Večina oskrbovancev potrebuje bolniške 44:16 - postelje. Na navadnih hotelskih posteljah, ki so absolutno prenizke 44:21 - in neprimerne za to kategorijo oskrbovancev, enostavno ni mogoče 44:26 - zadovoljivo opravljati oskrbe. Res je, da je preselitev iz okolja, 44:32 - v katerem ljudje živijo, govorimo o domovih oskrbovancev, 44:37 - zelo stresno početje, ki ima seveda tudi zelo negativen vpliv 44:45 - na vsakega oskrbovanca oziroma oskrbovanko. Že prevoz 44:49 - z rešilnim vozilom je za njih stresno. Da ne govorim o dementni 44:55 - kategoriji prebivalcev, za katere je več ali manj vsakomur jasno, 45:01 - da jih vsaka premestitev iz okolja, ki ga obvladajo, ki ga 45:05 - prepoznajo, izjemno stresno. Kot ste tudi že slišali tukaj 45:09 - najbolj ugledne strokovnjake, profesorje, ki se ukvarjajo 45:16 - s temi problemi, da je potrebno pri vsakem pozitivnem presoditi, 45:24 - kaj za njega pomeni prihodnost, ali ga je primerno dati v intenzivno 45:30 - oskrbo in s tem povzročiti še dodaten stres, posebej, ko gre 45:36 - za veliko število pridruženih bolezni, ko gre za visoko starost; 45:43 - vse to zahteva strokovne presoje in o tem pač presojajo samo tisti, 45:49 - ki so za to kvalificirani. Ko pa gre za domove, pa še posebej 45:55 - velja, da so v tej epidemiji še kako dobro delali tako imenovani 46:03 - koordinatorji, ki so obiskali prav vse, več kot 100 slovenskih 46:08 - domov, v njih predlagali dodatne ukrepe, ponekod so 46:12 - ti ukrepi možni, ponekod so težje izvedljivi, so seveda tudi 46:18 - primeri, ko gre za subjektivne težave, ko nekatera vodstva 46:23 - težko nekatere stvari razumejo ali pa izpeljejo z zamudo 46:28 - ali premalo dosledno, vse to so razlogi, ki peljejo do tega, 46:33 - da se odloča o tem, kaj storiti z vsakim konkretnim domom 46:39 - oskrbovancev. Ali je možna namestitev na psihiatriji, kar je 46:44 - bilo eno od teh vprašanj, jaz ne bi presojal, dejstvo je, 46:49 - da je minister doktor Tomaž Gantar včeraj sporočil, da selitve 46:56 - v bolnišnico na Ptuj ne bo. Zakaj je temu tako, je v tem 47:03 - trenutku težko presojati, ampak dejstvo je, to je moja 47:09 - domneva, da je bila vsa slovenska javnost pravzaprav 47:14 - na nek način včeraj šokirana, ker se je vendarle pokazalo, 47:18 - da gre na eni strani za celo nestrpnost do bolnikov, 47:25 - do oskrbovancev, za negativno stališče lokalne skupnosti 47:31 - in zaposlenih v bolnišnici, predvsem pa, da je šlo tudi 47:37 - za neverjetne strahove, da se s tem kategorija bolnišnice 47:41 - spreminja v negovalno bolnišnico, da je celotna prihodnost bolnišnice 47:45 - taka, kot je bila doslej, pod vprašajem. Jaz si kot govorec 47:50 - ne bi drznil ugibati, zakaj Bolnišnica Murska Sobota ni bila 47:55 - izbrana za morebitno preselitev. Do danes smo pričakovali oziroma 48:01 - celo sam sem včeraj obljubil, da bom imel odgovor ministra 48:06 - za zdravje, da kaj pove o tem, ampak tega odgovora do tega 48:10 - trenutka iz objektivnih razlogov nimam, ker se še vedno išče 48:14 - odločitev, kam in če sploh, dejstvo pa je, da je odločitev 48:20 - o morebitni preselitvi na nek način deljena. Gre predvsem 48:25 - za pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake 48:31 - možnosti, kamor sodijo domovi za ostarele, in seveda gre za del 48:36 - odgovornosti, ko gre za zdravstveno oskrbo v samem domu in predvsem 48:43 - oskrbo oskrbovancev iz tega doma v posameznih bolnišnicah, 48:47 - zato je tudi pristojnost tukaj deljena. Brž, ko bomo imeli 48:51 - odgovor na to vprašanje, bom nanj tudi odgovoril. -Hvala. 48:56 - Stašo Lozar, novinarko POP TV-ja zanima, koliko denarja dejansko 49:02 - je Zavod za blagovne rezerve nakazal SLA marketingu, za katero 49:08 - dobavo? -Res ne vem, kot ste slišali, je poslovanje predmet 49:15 - preiskave. Najbolje bo, da se to vprašanje zastavi pristojnemu 49:23 - ministru, kamor sodi Zavod za blagovne rezerve, to je minister 49:28 - Zdravko Počivalšek z Ministrstva za gospodarske dejavnosti 49:32 - in tehnologijo, ki bo, kot sem že napovedal, jutri eden od naših 49:37 - gostov, mu bomo pa to vprašanje prenesli že danes. -Hvala lepa. 49:42 - Suzana Perman, prav tako novinarka POP TV-ja, pa sprašuje 49:46 - naslednje. Včeraj je v Zavodu za blagovne rezerve potekala 49:50 - policijska preiskava v zvezi z dobavo drugačne zaščitne 49:54 - opreme, kot je bila naročena. Minister Počivalšek je dejal, 49:59 - da je razrešeni direktor blagovnih rezerv Zakrajšek od doma, 50:04 - iz bolniške, kar nekaj poslov izpeljal sam. Katerih? Kateri posli 50:10 - z nabavo zaščitne opreme, ki naj bi jih izpeljal Zakrajšek, 50:15 - so po vaše sumljivi? Kako konkretno boste zagotovili 50:19 - transparentnost, zakonitost in ustreznost nabave zaščitne 50:24 - opreme? -Torej, nimam nobenih pooblastil, da bi odgovarjal 50:30 - na tako konkretna vprašanja, celo zdi se mi, da bo na nekatera 50:36 - vprašanja težko odgovoril minister sam, ker gre verjetno 50:41 - v tej fazi tudi za interese preiskave, ampak tako kot vsa 50:45 - druga vprašanja, mu bomo tudi to vprašanje prenesli in zaprosili, 50:51 - da ima za jutri pripravljen odgovor, v kolikor je to mogoče 50:57 - nasloviti, brez da bi škodovalo interesom preiskave. -Novinarka 51:04 - Televizije Slovenija Sabina Zonta pa sprašuje. Vlada je včeraj 51:09 - razrešila direktorja blagovnih rezerv Antona Zakrajška 51:14 - in na njegovo mesto kot vršilca dolžnosti imenovala Tomija Rumpfa. 51:19 - Rumpf je znan predvsem iz časa vodenja Kobilarne Lipica, 51:23 - kjer pa je odstopil zaradi nezakonite dokapitalizacije družbe 51:28 - in državni proračun oškodoval za 1,5 milijona evrov. Se vam tak 51:35 - človek zdi primeren za vodenje zavoda, ki trenutno podpisuje 51:39 - milijonske pogodbe za nabavo zaščitne opreme? -Torej, o presoji, 51:46 - izboru ne bi dajal odgovorov, bi pa seveda rekel, da v tem 51:52 - trenutku blagovne rezerve nujno potrebujejo vodstvo, potrebujejo 51:57 - polno sodelovanje z vsemi tistimi, ki skrbijo za nabavo, 52:02 - predvsem pa je to trenutek, ko moramo presoditi, kaj od tega, 52:09 - kar smo načrtovali do zdaj, potrebujemo v bližnji prihodnosti. 52:15 - Bom dal konkreten primer. Ali res potrebujemo toliko 52:20 - respiratorjev, kot smo jih naročili, ker smo pričakovali, da bo epidemija 52:26 - veliko širšega značaja, kot se je zdaj pokazalo, in kot veste, 52:31 - smo imeli načrtovano tudi reorganizacijo bolnišnic, 52:35 - da bi se še nekatere bolnišnice spremenile v covid bolnišnice 52:39 - in bi zato potrebovale dodatno opremo in na drugi strani se 52:43 - moramo tudi odločiti, kaj lahko naročimo kasneje, nekoliko kasneje, 52:49 - ko bodo cene posameznih zaščitnih sredstev domnevno občutno nižje 52:57 - in na kakšen način in kdaj jih potrebujemo. Ampak kot sem rekel 53:01 - že včeraj, vsaj meni osebno se zdi to, kar bom zdaj rekel, 53:05 - vzamem na svoja pleča, namreč, s covidom bomo morali 53:10 - živeti še kar nekaj časa. In količine zaščitnih sredstev 53:15 - potrebujemo tudi v prosti prodaji, potrebujemo jih v velikih količinah 53:20 - in po nižjih cenah, z maskami in drugimi zaščitnimi sredstvi bomo 53:25 - morali živeti še naprej, vse to so pomembni elementi, ki vplivajo 53:31 - na to, da je potrebno v Zavodu za blagovne rezerve opraviti tudi 53:37 - reorganizacijo, jo kadrovsko okrepiti, da bo kos novim izzivom, 53:42 - kajti že večkrat ste slišali, da kaj takega, kar je bilo naloženo 53:47 - blagovnim rezervam v teh trenutkih, v teh zadnjih tednih, ta huda 53:53 - stiska in nuja, ki nas je silila v nabavo teh sredstev, govori 53:59 - o tem, da se je treba iz vsega tega marsikaj naučiti in se tudi 54:02 - kadrovsko drugače organizirati in okrepiti. -Hvala. Vprašanje 54:06 - za vas ima tudi novinarka STA Martina Gojkošek. 54:14 - Lepo pozdravljeni. Kdaj predvidoma bo vlada sprejela sklep o izmenjavi 54:19 - podatkov med NIJZ in Policijo in kdaj se bo torej začel izvajati 54:22 - 103. člen protikoronskega zakona? Hvala. -O tem vas bomo obvestili 54:28 - takoj, ko se bo to zgodilo. Mislim, da je zdaj trenutek, 54:33 - da omenim tudi, da vse več držav v Evropski uniji oziroma tistih, 54:41 - ki so v skupnem trgu in v Schengenu, uvaja to aplikacijo, 54:48 - s katero spremljamo gibanje covid pozitivnih. Ko bo ta aplikacija 54:53 - na voljo tudi pri nas, se bo marsikatero od teh vprašanj 54:58 - na nek način umaknilo, dejstvo pa je, da lahko policija 55:06 - izvrši nadzor samo v primeru, če dobi ključne informacije 55:11 - o posameznem pozitivnem državljanu oziroma prebivalcu. 55:17 - O tem je nekaj govorila že profesor doktor Maja Sočan, 55:20 - to anketiranje, kot ga oni imenujejo, katerega je deležen 55:26 - vsak covid pozitivni in njegovo najbližje sorodstvo, je namenjeno 55:32 - predvsem temu, da ugotovimo, od kod se je virus razširil 55:37 - in da pravzaprav pravočasno damo v izolacijo oziroma 55:41 - v samoizolacijo vse tiste, ki so bili v stiku z njim. Ne smemo si 55:47 - dovoliti, da bi se virus ponovno razširil in še enkrat bom rekel, 55:53 - v tem trenutku smo zelo veseli, da ni nobenega žarišča 55:58 - v proizvodnji. Kot veste, Slovenija izvozi toliko industrijskih 56:05 - proizvodov kot ves preostanek nekdanje Jugoslavije in iz teh 56:10 - razlogov je seveda tudi potrebno čimprej aktivirati gospodarstvo. 56:15 - Da bi temu bili kos, pa seveda moramo povečevati število 56:19 - testiranj. Torej, zadnja številka: 1.459 testiranj je bilo opravljenih 56:26 - včeraj, brez teh 200 dodatnih, o katerih je govoril profesor 56:30 - doktor Petrovec. Skratka, Slovenija povečuje obseg tega 56:35 - testiranja, da bi v čim večji meri zajeli in presejali morebitne 56:40 - pozitivne prej, preden postanejo nosilci virusa in njegove širitve. 56:46 - Hvala lepa, to so bila vsa novinarska vprašanja, ki smo jih 56:51 - dobili za tokratno novinarsko konferenco. Imejte še naprej 56:56 - dober dan in na svidenje na naslednji tiskovki. Srečno. 57:02 - Hvala lepa za pozornost, želim vam prijeten dan in ostanite 57:05 - zdravi. Danes smo postavili rekord, torej skoraj polni dve uri, 57:10 - veliko smo si povedali, in hvala tudi naši tehnični ekipi, 57:14 - hvala obema prevajalkama, hvala vsem, ki pomagate, 57:18 - Televiziji Slovenija in vidimo se jutri. Hvala lepa. 57:23 - -