00:04 - Lep dan vsem gledalkam in gledalcem in novinarjem 00:07 - v studiu TV Slovenija. Dober dan. Danes nadaljujemo s predstavitvami 00:13 - drugega paketa ukrepov za blaženje posledic epidemije, 00:17 - ki ga je vlada skupaj z dopolnili prvega paketa sprejela na torkovi 00:22 - seji. Še prej pa želim obvestiti o nekaterih novih vladnih 00:26 - odločitvah, ki so bile sprejete na včerajšnji dopisni seji. 00:32 - Najprej, vlada je izdala sklep o izmenjavi podatkov o karanteni 00:37 - med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovensko 00:41 - policijo. Policija lahko nudi pomoč pri zagotavljanju spoštovanja 00:46 - odrejenih ukrepov osamitve, karantene ali obveznega zdravljenja 00:52 - tako, da NIJZ na predlog Zdravstvene inšpekcije Policiji 00:57 - posreduje osebne podatke oseb, katerih spoštovanje ukrepov je 01:02 - treba preveriti. Policija pa mora o ugotovljenih kršitvah obveščati 01:08 - NIJZ, ta pa Policijo o vseh spremembah ali ukinitvah teh 01:13 - ukrepov. Sklep velja od danes naprej. Gre za pomemben korak 01:18 - k učinkovitejšemu izvajanju ukrepov osamitve in karantene, 01:23 - kar bo omogočilo še bolj uspešno zajezitev novega koronavirusa. 01:28 - Zahvaljujem se Policiji in NIJZ za uspešno sodelovanje na tem 01:33 - področju. Drugič, vlada je določila obseg sredstev za financiranje 01:39 - dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, 01:43 - razdelitev sredstev na neposredne proračunske uporabnike in kriterije 01:48 - za razdelitev sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. 01:53 - Ocena skupnega mesečnega finančnega učinka za javni sektor 01:57 - znaša 39 milijonov in 200.000 evrov, od česar je razumljivo 02:02 - največji del sredstev namenjen zdravstvu, sledi pa socialna 02:06 - varnost in drugi bolj izpostavljeni poklici, na primer na Policiji 02:10 - in na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Kot tretje 02:18 - je vlada izdala odlok o omejitvi izdaje zdravil za uporabo v humani 02:24 - medicini pri izvajalcih lekarniške dejavnosti ter povečanju izdelave 02:30 - dezinfekcijskih sredstev za površine in roke. Zaradi 02:35 - povečanega povpraševanja po zdravilih na globalni ravni 02:39 - in za preprečitev motenj v preskrbi zdravil lahko lekarne izdajo le eno 02:44 - pakiranje zdravila brez recepta na osebo. Včeraj pa sta prek 02:50 - videokonference potekala tudi zasedanji Sveta za splošne 02:54 - zadeve in Sveta za zunanje zadeve Evropske unije. 03:01 - Države Evropske unije so se na krizo odzvale različno, v luči 03:06 - obsega in hitrosti epidemije covid-19. V Sloveniji smo 03:14 - najbolj občutili razmere v Italiji in ukrepe, ki so jih sprejele 03:20 - Avstrija, Madžarska in Hrvaška, naše sosede torej. To so naše 03:25 - sosede in z njimi smo hitro našli tudi načine, da smo vzpostavili 03:31 - koridorje za tovorni promet, si pomagali pri vračanju naših 03:35 - državljanov domov. S pomočjo Madžarske smo na primer še konec 03:38 - tedna domov pripeljali naše državljane iz Kambodže. Vse to je 03:44 - evropska in ne zgolj bilateralna solidarnost. Evropski ministri 03:50 - za zunanje zadeve in Slovenijo je zastopal zunanji minister doktor 03:55 - Anže Logar, so včeraj skupaj razpravljali o pomoči in ukrepih 03:59 - Unije za zajezitev pandemije covid-19 na globalnem zemljevidu 04:05 - tudi v skupni evropski akciji repatriacije vseh evropskih 04:09 - državljanov, ki se še nahajajo v državah izven Unije. Državni 04:15 - sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dolžan je včeraj s svojimi 04:18 - evropskimi kolegi, pristojnimi za evropske zadeve, prav tako 04:22 - razpravljal o primerih dobrih praks in ukrepih usklajenega 04:26 - sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije. Izkušnje držav so 04:32 - različne. Slovenija je predstavila raziskavo, ki jo izvaja pod vodstvom 04:35 - profesorja doktorja Petrovca, da bo lahko na osnovi strokovnih 04:40 - in preverljivih rezultatov sprejela nov paket ukrepov sproščanja. 04:46 - Švedski kolega je predstavil načine, kako se z epidemijo 04:49 - covid-19 borijo na Švedskem, pravzaprav vsi člani 27-članske 04:55 - družine so se strinjali, da Unija rabi skupne in usklajene 05:00 - ukrepe sproščanja, ki morajo upoštevati specifiko posameznih 05:05 - držav. Razprava o načinu, kako na poti iz pandemije covid-19 05:11 - in kako pomagati evropskemu gospodarstvu, se bo danes 05:14 - nadaljevala na ravni voditeljev Evropske unije. Udeležil se jo bo 05:19 - tudi predsednik vlade Janez Janša. Ključni temi bosta izhodna 05:25 - strategija Evropske unije iz epidemije ter ukrepi za blaženje 05:30 - posledic krize, ki jo je epidemija povzročila. Napori za oblikovanje 05:36 - finančnega inštrumenta, ki bi vsaj del bremena razporedil 05:40 - solidarnostno, še potekajo. Slovenija se še naprej zavzema 05:45 - za skupno rešitev, ki bi zagotavljala ne samo uspešen 05:49 - izhod iz krize, ampak tudi uspešno popotnico za nadaljnji razvoj 05:54 - in predvsem za prihodnost Evropske unije. Unija je močna toliko, 05:58 - kot so močne njene države članice, zato tudi na tej ravni 06:03 - velja, da skupaj vendarle zmoremo. Skupaj zmoremo. Sedaj pa dovolite, 06:09 - prehajam na osrednjo temo današnje novinarske konference. 06:13 - To so novi ukrepi za blažitev posledic epidemije. 06:20 - Ukrepe s svojih področij, pa tudi druga ključna 06:24 - vprašanja v povezavi z epidemijo bodo predstavili: 06:27 - minister za delo, družino, socialne zadeve in enake 06:30 - možnosti Janez Cigler Kralj kot prvi, potem ministrica 06:34 - za izobraževanje, znanost in šport doktor Simona Kustec, za njo 06:40 - ministrica za pravosodje, magistrica Liljana Kozlovič 06:44 - in minister za okolje in prostor magister Andrej Vizjak. Minister 06:49 - za gospodarske dejavnosti in tehnologijo, ki je bil napovedan 06:53 - za danes, bo gost jutri, zaradi neodložljivih obveznosti 06:57 - danes, ampak kot rečeno, jutri se vidimo. Zdaj pa besedo 07:02 - najprej predajam ministru Janezu Ciglerju Kralju, saj v njegov 07:07 - delokrog sodijo v tem času prioritetna vprašanja stanja 07:11 - v domovih starejših občanov. Gospod minister, prosim. 07:20 - Hvala lepa, gospod Kacin. Spoštovane in spoštovani, 07:23 - dober dan. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake 07:29 - možnosti smo že v okviru prvega zakona, ko smo ga sprejemali, 07:35 - pripravili številne ukrepe, s katerimi bomo pomagali preživeti 07:42 - ta čas kriznih razmer oziroma poskušali omiliti posledice 07:49 - pandemije tako za prebivalstvo, kot za gospodarstvo. Dovolite mi, 07:54 - da ponovno spomnim na to, da smo že s tistimi prvimi ukrepi 08:00 - zajeli okoli milijon ljudi. V tem so zajete različne skupine 08:08 - prebivalstva, med njimi starejši, velike družine, socialno ogroženi, 08:15 - prav tako zaposleni, samozaposleni in študenti. Z novelo, s katero 08:21 - dopolnjujemo in na nek način v določenih primerih odpravljamo 08:26 - nejasnosti, ali popravljamo te nejasnosti, ki so se že pokazale 08:31 - v praksi pri izvajanju prvega zakona, pa dodajamo širok nabor 08:36 - ukrepov za zajezitev posledic pandemije covid-19. S tokratnimi 08:43 - dopolnitvami prej omenjenemu milijonu ljudi dodajamo okoli 08:48 - 220.000 ljudi. Naš ključni cilj je ljudem olajšati to težko 08:56 - in nezavidljivo obdobje, in zajeti čim večje število 09:02 - ranljivih in prizadetih skupin prebivalstva. 09:06 - Ljudem dajemo sporočilo, da v teh razmerah niso sami. 09:12 - Naj v začetku kar dolgega nabora ukrepov oziroma popravkov 09:19 - omenim nov ukrep, in sicer začasno denarno nadomestilo 09:23 - zaradi izgube zaposlitve v času razglašene epidemije. Zahvaljujem se 09:31 - vsem, ki ste nas opozorili na to skupino ljudi, ki iz različnih 09:38 - vzrokov ne morejo oziroma ne dosegajo pogojev, da bi bili 09:44 - upravičeni do nadomestila za brezposelnost po zakonu 09:49 - o urejanju trga dela. To je ranljiva skupina ljudi in nekateri so 09:55 - izgubili oziroma se jim je prekinila pogodba o delovnem razmerju 10:01 - zaradi epidemije, drugim se je ravno v tem času iztekla pogodba 10:06 - za določen čas in se zaradi epidemije ni podaljšala. Če niso 10:10 - upravičeni do nadomestila plače po zakonu o urejanju trga dela, 10:15 - kot sem že omenil, jim bo pripadalo krizno nadomestilo 10:20 - za ta čas, in sicer v višini 513 evrov bruto, to je okoli 10:25 - 400 evrov neto. Oseba bo lahko to nadomestilo uveljavljala, 10:33 - če je bila pogodba o delovnem razmerju sklenjena pred razglašeno 10:38 - epidemijo in če bo v brezposelnost padla v času epidemije. 10:47 - Drugi ukrep, o katerem smo že veliko govorili in je posledica 10:51 - tega, da je ravno v tem času veliko povpraševanje in veliko 10:57 - pomanjkanje delavcev za delo v kmetijstvu, za sezonska dela 11:01 - v kmetijstvu, poznamo potrebe hmeljarjev, vinogradnikov, 11:06 - sadjarjev in drugih. Skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo 11:11 - smo želeli čim bolj odgovoriti na to potrebo. Predlagamo, 11:19 - v zakonu je že predlagana rešitev, da se omogoči napotitev delavcev 11:28 - na sezonsko delo v kmetijstvu. To je seveda prostovoljna napotitev, 11:33 - pomembno pa je, da to možno za delavce, ki so na čakanju 11:38 - zaradi epidemije, kot tudi za tiste, ki so v evidenci brezposelnih. 11:44 - Pomembno je, da se tistim, ki ste prejemniki nadomestila 11:47 - za brezposelnost oziroma drugih transferjev, ostale pravice ne 11:52 - zmanjšajo, če pri tem sezonskem delu, pri opravljanju sezonskega 11:56 - dela v kmetijstvu zaslužite do 400 dodatnih evrov. Skupaj 12:01 - z Ministrstvom za kmetijstvo verjamemo, da je predlagan ukrep, 12:06 - predlagana možnost dovolj zanimiva, hkrati pa stimulativna, 12:12 - da se bi večje število ljudi odločilo pomagati slovenskemu 12:17 - kmetijstvu, kar je tudi pomembno, saj prideluje slovensko kmetijstvo 12:22 - zdravo, varno, lokalno hrano, kar smo v času epidemije še toliko 12:27 - bolj občutljivi in mislim, da smo vsi ugotovili, da to, 12:31 - kar si sami pridelamo, je največje bogastvo. Morda med ukrepi, 12:38 - med spremembami ukrepov za gospodarstvo omenim, 12:42 - pa so že včeraj moji kolegi ministri tudi razložili, da smo spremenili 12:50 - oziroma omilili pogoje za uveljavljanje nadomestila 12:52 - plače in odpravili nekatere nejasnosti. Tako smo omogočili, 12:58 - da bodo do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo 13:03 - njihovi povprečni dohodki v letu 2020, primerjalno glede 13:08 - na leto 2019, padli za več kot deset odstotkov. Do zdaj 13:11 - je bilo za to potrebno 20-odstotni padec. Med organizacije, 13:21 - ki bodo lahko uveljavljale pravico do nadomestila plače, 13:26 - smo vključili tudi humanitarne in invalidske organizacije. 13:31 - Humanitarne in invalidske organizacije opravljajo veliko delo 13:35 - že v splošnem v naši družbi, skrbijo za to, da je naša država 13:40 - socialna in skrbijo za solidarnost med nami. V tem času imajo 13:46 - na eni strani na nekaterih področjih večje obremenitve, 13:50 - veliko večje obremenitve, na drugi strani pa so jim nekateri 13:54 - programi odpadli, kot so letovišča in tako naprej. Tako da računamo, 13:59 - da bo okoli 20 odstotkov zaposlenih v teh organizacijah 14:04 - moralo na čakanje in prav je, da tem organizacijam omogočimo, 14:09 - da lahko tudi koristijo ukrep nadomestila plače po tem 14:14 - interventnem zakonu. Za tiste, ki so dolžni plačevati 14:21 - prispevke za poklicno zavarovanje, bomo uvedli enako možnost, 14:27 - da se oprostijo plačila prispevkov kot za ostale. 14:35 - Hkrati pa smo razširili krog upravičencev do oprostitve plačila 14:39 - prispevkov za vsa obvezna zavarovanja tudi na tiste 14:42 - samozaposlene osebe, družbenike, kmete ali verske 14:46 - uslužbence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni 14:50 - v zavarovanje tudi na drugih podlagah. Spomnim, da je do nas 14:57 - prišlo veliko pozivov, da omogočimo koriščenje ukrepov v sorazmernem 15:01 - delu seveda, tudi tistim, ki so zaradi starševskega varstva 15:06 - na skrajšanem delovnem času in so samozaposleni. Ker se nam 15:11 - zdi, da tudi njim v sorazmernem deležu pripada ta pomoč, 15:17 - jim želimo pomagati, smo šli naproti in to vključili tudi 15:23 - v popravke oziroma dopolnitve zakona. 15:28 - Država bo po tem predlogu zakona, ki je zdaj 15:31 - že v parlamentu, zagotovila tudi sredstva za mesečni 15:36 - krizni dodatek za zaposlene v invalidskih podjetjih 15:40 - in zaposlitvenih centrih. V takšnih podjetjih dela 15:43 - okoli 12.000 delavcev, od tega okoli 6.000 invalidov. Sredstva 15:50 - za zaposlene invalide, ki sem jih omenil, bo zagotovil Javni 15:54 - štipendijski razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike 15:58 - Slovenije, za delavce, ki so zaposleni v invalidskih podjetjih, 16:02 - pa niso invalidi, pa bodo podjetja lahko zagotovila sredstva iz naslova 16:08 - oprostitev in olajšav, ki jih imajo po zakonu o zaposlitveni 16:12 - rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V naslednji točki bom 16:19 - predstavil druge ranljive skupine, na katere smo še razširili 16:24 - solidarnostno pomoč oziroma v zakonu je to poimenovano enkratni 16:29 - solidarnostni dodatek. Kot veste, so do sedaj bili 16:34 - vključeni upokojenci in nekatere druge ranljive skupine, glede tega 16:40 - se je na nas obrnilo veliko predstavnikov še drugih skupin 16:45 - in tudi tu smo poskušali prisluhniti in iti nasproti. 16:49 - Tako bodo sedaj do tega enkratnega solidarnostnega dodatka 16:53 - pod enakimi pogoji, kot ostali upokojenci, upravičeni tudi 16:58 - poklicni upokojenci oziroma prejemniki poklicnih pokojnin 17:04 - pod 700 evrov, enkratno solidarnostno pomoč bodo prejeli 17:09 - tudi izredni študenti, o tem pa bo verjetno kolegica Simona Kustec 17:14 - Lipicer več povedala. Med drugimi ranljivimi skupinami 17:19 - omenim družinske pomočnike, starše otrok s posebnimi potrebami, 17:24 - potem prejemnike starševskega nadomestila pod minimalno plačo, 17:31 - veterane vojne za Slovenijo, ki imajo veteranski dodatek 17:35 - kot edini prejemek, upravičenci do nadomestila po zakonu 17:42 - o socialnem vključevanju invalidov, tako imenovana skupina 17:46 - trajno nezaposljivih invalidov, prejeli bodo enkratni solidarnostni 17:52 - dodatek tudi starši otrok ob otroškem dodatku, in sicer tisti, 17:59 - ki imajo enega ali dva otroka. Namreč v prvem zakonu smo prvotno 18:06 - namenili določen pavšalni dodatek prejemnikom dodatka 18:10 - za veliko družino, zdaj pa boste pavšalni dodatek, 30 evrov 18:15 - na otroka, prejeli tudi ostali prejemniki otroških dodatkov, 18:20 - ki imate enega ali dva otroka. Dodatno bodo enkratni solidarnostni 18:28 - dodatek prejeli tudi rejniki 18:34 - in vojni invalidi, ki prejemajo družinski dodatek 18:38 - kot edini prejemek. Tako. Gotovo nisem naštel 18:43 - še čisto vseh upravičencev, seznam je kar dolg, obsežen, 18:48 - upam, da s tem kažemo posluh in da želimo res pomagati čim 18:54 - širšemu krogu ljudi. Še enkrat omenim, da s temi dopolnitvami 18:58 - bomo zajeli približno milijon 200.000 ljudi, hkrati pa pomagali 19:04 - tudi slovenskemu gospodarstvu, kar že teče. Na Ministrstvu 19:09 - za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se trudimo, 19:13 - da bi bili vsi solidarnostni dodatki čimprej izplačani. 19:18 - Tako lahko ponovno omenim, da bo enkratni solidarnostni 19:23 - dodatek za upokojence izplačan 30. aprila, ostali solidarnostni 19:30 - dodatki za upravičence do denarne socialne pomoči, 19:33 - varstvenega dodatka in solidarnostni dodatek za velike družine pa 19:37 - v začetku oziroma v prvi polovici maja. Ob tem poudarjam, da vsa 19:43 - redna izplačila transferjev posameznikom in gospodinjstvom 19:48 - normalno tečejo in se izplačujejo skladno s celoletnim terminskim 19:53 - planom. Zahvaljujem se ekipi Ministrstva, ekipam na centrih 19:59 - za socialno delo, ekipi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje 20:04 - in Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, 20:09 - kajti ne vidimo jih, morda niti ne opazimo navzven njihovega dela, 20:14 - ampak verjemite mi, polno delajo, so močno obremenjeni, 20:19 - zato da lahko vsi redni transferji in ti izredni, ki so krizni 20:27 - in želijo pomagati v tem času epidemije, normalno tečejo. 20:33 - Obenem se zahvaljujem res vsem zaposlenim po vseh domovih 20:39 - za starostnike v Sloveniji. Naj spomnim, da imamo 102 domova 20:43 - za starostnike, v 90-ih ni virusa in verjemite mi, zaposleni 20:49 - in vodstva teh domov se zelo trudijo, da bi tako tudi ostalo, 20:54 - zavedamo se, da je v domovih nastanjenih 20.000 oskrbovancev, 20:59 - ki so najbolj ranljiva skupina in s tem v zvezi skupaj 21:03 - z Ministrstvom za zdravje, s katerim si delimo pristojnost 21:06 - za delo v domovih za starejše, delamo vse, da zadržimo epidemijo 21:13 - in da čim več oskrbovancev in zaposlenih v domovih ostane 21:17 - zdravih. Tistim pa, ki že imajo virus v domu oziroma se spopadajo 21:25 - z virusom, pa nudimo res kar se da dobro podporo, strokovno 21:30 - podporo, da se bodo v najboljši možni meri in s kar najmanjšimi 21:37 - posledicami rešili oziroma premagali to preizkušnjo. Hvala lepa. 21:45 - Zdaj pa ne vem, sem na voljo za vprašanja, izvolite. -Tako. 21:49 - Dober dan tudi iz Studia ena. Prvo novinarsko vprašanje za vas 21:54 - postavlja novinarka Radia Slovenija Urška Valjavec, 21:59 - in sicer sprašuje, do česa so upravičeni s.p.-ji, ki delajo 22:04 - po štiri ure in v tem času prejemajo starševsko nadomestilo? 22:11 - Hvala lepa, ravno o tem sem spregovoril. Ti s.p.-ji, ki so 22:17 - zaradi starševskega varstva na skrajšanem, večinoma 22:21 - na polovičnem delovnem času, bodo sedaj enako kot ostali s.p.-ji 22:26 - upravičeni do temeljnega dohodka in do oprostitve plačila prispevkov, 22:31 - seveda pa v sorazmernem delu. Sorazmernem delu za tisti del, 22:35 - ki ga plačujejo sami. -Hvala lepa. Uredništvo Slovenske tiskovne 22:40 - agencije sprašuje, če država vendarle razmišlja tudi 22:45 - o sofinanciranju skrajšanega delovnega časa, poleg tega jih 22:50 - zanima, kdaj bo vlada imenovala svoje člane v Ekonomsko socialni 22:54 - svet in kdaj bo socialni dialog v tem institucionaliziranem okviru 23:00 - spet stekel? To je še posebej aktualno v luči kritik sindikalne 23:05 - strani. -Da začnem pri drugem vprašanju. Socialni dialog je 23:10 - zame osebno in za vlado izjemno pomemben. To sem poudaril 23:14 - že na hearingu v Državnem zboru, ko sem bil kandidat za ministra 23:19 - za delo. Socialnim partnerjem je že predsednik vlade in tudi sam 23:25 - sporočil, da bomo v tem mesecu, torej v aprilu uredili imenovanje 23:30 - članov vlade, predstavnikov vlade v ESS-ju, ki mu v tem 23:35 - letu 2020 tudi predsedujemo. Oprostite, ali mi lahko ponovite 23:40 - še prvo vprašanje? -Če vlada razmišlja tudi o sofinanciranju 23:45 - skrajšanega delovnega časa? -Seveda, o tem razmišljamo, 23:50 - opazujemo tudi ostale države, ki se uspešno spopadajo 23:56 - s posledicami epidemije. Ta ukrep imamo na Ministrstvu 24:02 - tudi že v nekaj variantah pripravljen in ga bomo ob primernem 24:07 - času predstavili, seveda pa bo to tudi del izhodne strategije, 24:14 - saj bo treba delu gospodarstva, ki bo prizadet in ki se še ne bo 24:19 - takoj 100-odstotno postavil na noge, začel poslovati, 24:23 - po epidemiji pomagati tudi na takšen način. -Hvala lepa. 24:29 - Novinarka POP TV-ja Katarina Matejčič pa sprašuje, koliko 24:32 - brezposelnih bo po vaši oceni upravičenih do novega posebnega 24:37 - nadomestila? In koliko denarja je namenjenega za to? -Torej, 24:44 - do novega posebnega nadomestila za tiste, ki niso upravičeni 24:48 - do rednega nadomestila za brezposelnost, bo po naših 24:54 - ocenah upravičenih okrog 2.500 ljudi. Nekako štiri milijone evrov 25:03 - imamo namenjene za ta ukrep. Upamo seveda, da bo tega 25:08 - čim manj, da bomo tudi lahko ljudem čimprej pomagali do nove 25:14 - zaposlitve, ampak tako kot sem rekel, v treh mesecih, ko naj bi 25:19 - trajali ti ukrepi, imamo za to namenjeno okrog štiri milijone 25:23 - evrov. -Hvala lepa. Alenka Gabrovec, novinarka spletnega 25:26 - časopisa Slovenec, sprašuje: Marsikdo je ostal brez zaposlitve 25:33 - v tem letu pred razglašeno epidemijo in so pred tem dobili 25:39 - že odločbe za nadomestilo, a so jim ali jim bodo v teh dneh 25:44 - odločbe potekle. Kaj je s temi? Kje in kako si naj uredijo 25:48 - obvezno zavarovanje, zakaj se jim te odločbe avtomatsko ne 25:53 - podaljšajo do konca epidemije? -Vsem tem ljudem, ki so se znašli 25:59 - v tem položaju, svetujem, da se nemudoma obrnejo na Zavod 26:03 - Republike Slovenije za zaposlovanje. Tam bodo dobili vse informacije 26:10 - v zvezi s tem, kako v njihovem položaju ravnajo in mislim, da bodo 26:15 - tam dobili tudi najboljša navodila v zvezi s tem. -In če morda lahko 26:21 - odgovorite tudi na vprašanje Alenke Terlep, Radio Slovenija. 26:24 - Poleg domov za starejše, ki je žarišče okužb, katere skupine 26:30 - so med najbolj ogroženimi? Kdo so torej poleg starejših 26:33 - in zdravstvenega osebja, morda prodajalke, gradbinci? 26:39 - Sam nisem iz zdravstvene oziroma medicinske stroke, 26:43 - tako da težko ocenjujem, katere so poleg teh, ki ste jih 26:48 - našteli, najbolj ogrožene skupine, lahko pa kot minister za delo 26:54 - povem, da sem vesel, da nobenega žarišča nimamo v sredinah 27:02 - v gospodarstvu. Torej ne v proizvodnih ne v storitvenih 27:05 - ne v trgovskih podjetjih. To pomeni, da smo skupaj z ostalimi 27:11 - kolegi v vladi in z Inštitutom za javno zdravje dali zadosti dobra 27:17 - navodila, smernice za to, s kakšno opremo in na kakšen način 27:23 - je potrebno ravnati v tem času in mislim, da vsekakor zaposleni, 27:32 - ki so na nek način morda bolj izpostavljeni, dobro ravnajo, 27:37 - so dobro obveščeni in se jim zahvaljujem za to, hkrati pa se 27:40 - zahvaljujem tudi vodstvom teh podjetij, da skrbijo za to, 27:45 - da je dovolj opreme na voljo in da se pravila spoštujejo. 27:50 - Hvala lepa in naslednje vprašanje zastavlja novinar Radia Slovenija 27:54 - Jure Čepin. 27:59 - Lepo pozdravljeni. Torej, sami ste že omenili domove za starejše. 28:04 - Skupnost socialnih zavodov vladi očita, da so domovi prepuščeni 28:07 - sami sebi in da so predlagani ukrepi neusklajeni in se nenehno 28:11 - spreminjajo. Zdaj, vemo, je nastala še zmeda glede predvidene 28:14 - selitve okuženih v Bolnišnico Ptuj. Pa me zanima, kako potekajo 28:18 - dogovori z Ministrstvom za zdravje, kako boste reševali žarišča teh 28:23 - okužb? Hvala. -Hvala lepa. Naj poudarim, da se razmere 28:29 - glede epidemije tudi stalno spreminjajo. Ker temu redno 28:33 - sledimo in se želimo primerno odzivati, skupaj z Ministrstvom 28:37 - za zdravje pravzaprav vsakodnevno iščemo odgovore na te izzive, 28:43 - ki so pred nami. Vidite, da ni samo zdravstvena epidemija 28:48 - tista, s katero se moramo spoprijemati, ampak so tu tudi 28:52 - odzivi različnih strok, različnih lokalnih skupnosti. Sam skupaj 28:58 - z ministrom Gantarjem skušam delovati v to smer, da z dogovori 29:04 - iščemo najboljše rešitve. Razumem pomisleke in skrbi, 29:09 - ki so jih v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije izrazili, 29:14 - tudi na nas so jih naslovili in tudi s tem v zvezi res 29:19 - zagotavljam, da z resorjem Ministrstva za zdravje iščemo 29:23 - najboljše odgovore. Naš namen je namreč predvsem zagotoviti 29:30 - zadostni nivo oskrbe, tako v socialnem delu, za katerega 29:35 - smo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake 29:37 - možnosti odgovorni oziroma je v naši pristojnosti, kot za nivo 29:42 - zdravstvene oskrbe. Težko bi komentiral navedbe glede 29:48 - negovalnih bolnišnic oziroma glede tega, da naj bi se domovi v to 29:52 - spremenili. Menim pa, da skupaj s kolegom Gantarjem res 30:00 - močno poudarjava, da je vsakdo, ki je potreboval bolnišnično oskrbo, 30:05 - do zdaj to tudi dobil. In to bomo poskušali zagotoviti tudi naprej, 30:11 - ravno zato se išče možnost, da se nekatere pozitivne obolele 30:19 - preseli tudi v negovalne bolnišnice. Žal mi je za zaplet s Ptujsko 30:26 - splošno bolnišnico, ampak poglejte, ne bomo se ustavili, 30:30 - iščemo rešitve naprej. V nekatarih lokalnih okoljih in nekaterih 30:34 - bolnišnicah so vodstva sama ponudila, da lahko sprejmejo te 30:40 - prebivalce in iskreno se zahvaljujem za tak pristop, ki izraža 30:46 - še upanje v solidarnost in v to, da znamo v času krize 30:52 - stopiti skupaj. Lahko vam zagotovim, da stvari budno spremljamo 30:57 - in tudi poskušamo hitro ukrepati. Če sem pred enim tednom, ravno 31:04 - pred enim tednom najavil, da smo pričeli z videokonferencami 31:08 - z direktorji domov starostnikov, vam lahko povem, da danes poteka 31:12 - že druga in ravno temu, kar sem prej govoril, so namenjene tudi 31:16 - ti videokonference, ko lahko vodstvo domov izrazijo vprašanja, 31:22 - pomisleke, predloge za to, da najdemo dobre rešitve. 31:28 - Hvala lepa. Novinarka Tina Kristan Proplus sprašuje naslednje. 31:34 - Na kakšen način konkretno pomagate domovom za starejše občane? 31:40 - Še vedno sporočajo, da so izčrpani in da potrebujejo pomoč. Prosim 31:45 - za konkreten odgovor, koliko dodatnih ljudi so dobili in kakšno pomoč 31:50 - ste jim ponudili v zadnjem tednu? 31:54 - Če smem biti zelo konkreten, recimo trenutno je v Domu starostnikov 31:58 - v Ljutomeru 54 zdravstvenih delavcev 32:05 - iz Bolnišnice Murska Sobota. To je konkretna pomoč, ki pomaga 32:11 - precej izčrpanemu osebju, tudi v drugih domovih, ki imajo 32:17 - takšne razmere je nekaj delavcev iz bolnišnic ali 32:23 - zdravstvenih domov iz drugih ustanov. 32:28 - Poleg tega, da jim pomagamo v kadrih ihn seveda zagtotavljamo 32:32 - redno v skladu s potrebami tudi vso zaščitno opremo, 32:37 - ob tem pa morda ponovim še to, kar sem prejšnji teden povedal, 32:42 - da smo skupaj z, na eni strani Telekomom Slovenije zagotovili, 32:48 - za kar se jim zahvaljujem, telefone za skoraj vse domove starostnikov, 32:54 - preko katerih lahko imajo videokonference oziroma 32:58 - telefonske povezave s svojimi sorodniki in prijatelji, 33:03 - znanci, s svojm krogom ljudi. Na drugi strani pa smo s podjetjem 33:07 - T2, za kar se jim tudi zahvaljujem, zagotovili telefone, 33:11 - ki bodo preko Društva Imago terapevtov zagotovili psihološko 33:17 - pomoč zaposlenim v domovih. Računam na to, da bomo tudi na tak način 33:23 - lahko razbremenili vse, ki so v tem času najprej prekomerno obremenjeni, 33:30 - hkrati pa še se znajdejo v močnih prihosocialnih stiskah zaradi razmer. 33:37 - Hvala lepa. Novinarja Igorja Krmelja s Planet Tv pa zanima, ali bo 33:43 - minister zamenjal direktorja Doma za ostarele v Ljutomeru? 33:51 - Hvala za to vprašanje. Naj poudarim, da minister za delo, družimo, 33:57 - socialne zadeve in enake možnosti, nikoli ne bo ravnal na podlagi 34:04 - mnenja ulice, govoric ali anonimk. Menim, 34:10 - da je potrebno v tej konkretni zadevi upoštevati 34:15 - obe plati zgodbe in obe plati zgodbe sta, kako bi rekel, 34:20 - upoštevanja vredni oziroma imata svojo težo. V zvezi s tem 34:27 - obstajajo tudi pravila, predpisi in nivo odgovornosti, 34:33 - ki jih ima vsakdo. Obveščen sem, da je v Domu starejših v Ljutomeru 34:39 - socialna inšpekcija, ki opravlja preiskavo in šele na podlagi 34:44 - konkretnih analiz in ugotovitev lahko kot minister sprejemam 34:49 - v skladu s svojimi pristojnostmi odločitve naprej. 34:55 - In še vprašanje novinarke Alenke Terleb, ki vztraja, Radio Slovenija. 35:01 - Še enkrat zastavljam isto vprašanje o strukturi zbolelih za 35:05 - coronavirusom. Katere so najpogostejše poklicne skupine? 35:12 - Morda bo to bolj za vprašanje za kolege iz Nacionalega inštituta 35:16 - za javno zdravjen oziroma iz strokovne skupine, 35:22 - v kolikor pa bi to bilo tudi predmet naše pristojnosti, 35:28 - pa vam lahko seveda pisno odgovorim kasneje v tem današnjem dnevu. 35:35 - Najlepša hvala za vse odgovore, najlepša hvala za vse povedano. 35:39 - Do tega trenutka za vas nismo prejeli več drugih novnarskih vprašanj. 35:43 - Najlepša hvala vsem in in ostanimo doma in skupaj zmoremo. 35:55 - Hvala lepa gospodu ministru. Hvala lepa tudi za vsa vprašanja za 35:59 - gospoda ministra in naj dodam še hvala lepa vsem, ki ste doslej 36:04 - donirali na račun, katerega številka je napisana na ekranu. 36:10 - Res smo zbrali ogromna sredstva in to nas pravzaprav samo potrjuje 36:16 - v tej naši solidarnosti in zavedanju, da lahko skupaj storimo več. 36:21 - Nadaljujemo pa s področjem izobraževanja, znanosti in športa. 36:25 - Besedo predajam ministrici dr. Simoni Kustec, za katero, 36:30 - prosim, pripravite tudi vprašanja. Izvolite, gospa ministrica. 36:41 - Lepo pozdravljeni. Lep dan želim vsem skupaj. 36:45 - Na seji Vlade 21. aprila, ko smo sprejemali in potem tudi 36:53 - potrdili spremembe in dopolnitve Zakona o interventnih ukrepih 36:59 - za zajezitev epidemije covid-19 smo v okviru našega 37:05 - ministrskega resorja kot osrednji in pravzaprav tudi edini 37:11 - ukrep predlagali širitev sicer že sprejetega solidarnostnega 37:19 - dodatka v višini 150 evrov za študente, ki smo ga sedaj 37:25 - poleg rednih študentov razširili tudi še na izredne študente in sicer 37:32 - se bo ta dodatek sedaj v že omenjeni višini 150 evrov do 1. 6. 2020 37:40 - izplačal vsem, tako rednim kot izrednm študentom, ki imajo 37:47 - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ki niso v delovnem 37:53 - razmerju ali samozaposleni družbeniki ali pa kmetje. 38:02 - Za študente, ki so upravičeni do tega dodatka, je ministrstvo 38:09 - v začetku tega tedna tudi že prirpavilo posebno vlogo 38:15 - na sistemu E-uprava in ko študenti to vlogo 38:23 - izpolnijo v obliki elektronskega obrazca, ker namreč ministrstvo 38:29 - z vsemi potrebnimi podatki v svojem obdstoječem sistemu ni 38:34 - razpolagalo na ta način, morajo potem navesti 38:40 - naslednje podatke. Poleg osebnih podatkov, ki vključujejo 38:46 - naslov, davčno številko, emšo, morajo navesti tudi svoj 38:52 - tekoči račun, ti dodatki se namreč izplačujejo samo na tekoči račun, 38:58 - ni možno izplačilo gotovine in seveda morajo potem 39:02 - v tistem kvadratku menija izbrati tudi študijski program, 39:08 - ki ga izvajajo. Poleg tega je potrebno podati tudi izjavo, 39:15 - s katero v okviru omenjenega obrazca, s katero soglašajo, 39:20 - da se podatke lahko preveri in obdela za namene izplačila tega 39:25 - enkratnega solidarnostnega dodatka. Vsi oddani podatki 39:32 - in vloge bodo potem tudi primerjani s podatki v evidenci študentov 39:39 - in diplomantov, in v centralni evidenci udeležencev vzgoje 39:43 - in izogbraževanja. V vsakem primeru pa bo upoštevana samo ena 39:49 - vloga. Kar nekaj vprašanj se je v sklopu tega dodatka, 39:57 - tega ukrepa solidarnostne pomoči do zdaj že pojavilo na ministrstvu. 40:04 - Za vse to smo po eni strani pripravili nek niz t. im. 40:09 - bom rekla, najbolj pogosto zastavljenih vprašanj in odgovorov, 40:16 - ki jih lahko tudi poiščete na naši spletni strani, preko katere 40:21 - seveda tudi še vsa dodatna vprašanja lahko zastavite. 40:26 - Mogoče kot zanimivost, do danes do 10. ure je na Ministrstvo 40:33 - v sklopu te elektronske vloge prišlo ozirma je bilo oddanih 40:40 - 46.000 vlog rednih študentov. 40:45 - Kar se tiče ostalih aktivnosti, mogoče samo z besedo ali dve. 40:52 - Na ravni dela Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, 40:56 - tečejo več ali manj tekoči procesi, priprave na maturo 41:03 - in priprav na postopno odpiranje šol, vrtcev in športnih aktivnosti 41:12 - v prihajajočih, želimo si, tednih. Zanesljivejše 41:18 - informacije bodo večinoma znane po 1. maju in boste seveda o njih 41:23 - takoj in nemudoma obveščeni. Mogoče za sam ta uradni konec 41:30 - naj vsem skupaj zaželim prijetne, mirne, krepčilne počitniške dni, 41:37 - v tednu, ki prihaja. Naberite si moči, razveselite se drug drugega, 41:45 - veliko sveže energije najdite, ker jo bomo zelo, zelo upamo, 41:52 - več kot potrebovali po 1. maju, ko si želimo, da se končno 41:57 - vrnemo nazaj v to naše običajno dnevno življenje in ritme. 42:04 - Hvala lepa. -Hvala tudi vam. Prvo vprašanje postavlja Petra 42:09 - Četranc Mavser, POp TV. Kdaj bodo starši dobili informacijo o tem, 42:16 - kdaj in ali se otroci vračajo v šole in vrtce? In še to, kako si 42:24 - vlada predstavlja ponoven zagon gospodarstva, vračanje ljudi na 42:27 - delovna mesta, medtem ko se otroci šolajo od doma? 42:32 - Kot rečeno, tako po prvomajskih praznikih bomo pripravili 42:38 - v sodelovanju seveda tudi s pristojno, 42:42 - ne samo stroko na polju izobraževanja, ampak 42:44 - predvsem tudi zdravstveno stroko, torej strokovno skupino, 42:49 - ki je tudi na ravni vlade oblikovana za namene epidemiološke ocene 42:55 - tega, ali je varno priti nazaj v šole in pa v vrtce. Takrat, 43:03 - ko rečeno, bo znano, da, ne, kdaj bo to možno in na kakšen 43:08 - način, v kakšnih oblikah se bo to potem postopno torej reaktiviralo. 43:15 - Kar se pa tiče vašega drugega vprašanja, če mi lahko še enkrat 43:19 - pomagate? -Takoj. Novinarka Petra Čertanc Mavsar 43:26 - sprašuje, kako si vlada predstavlja po novem zagon gospodarstva, 43:30 - vračanje ljudi na delovna mesta, medtem ko se otroci šolajo od doma? 43:37 - Želimo si, da bomo pravzaprav te postopne ukrepe lahko čim bolj 43:41 - vzporedno peljali, se pravi, ko se postopno odpira gospodarstvo, 43:45 - da postopno odpiramo tudi ta naš izobraževalni in pa varstveni 43:50 - del. V primeru pa, če to ne bo mogoče, pa pravzaprav predlagamo, 43:58 - da se pelje to na tak način dalje, kot sedaj, preko mehanizmov, 44:04 - sistemov individualnega varstva ali pa uporabe tega zakonskega 44:09 - člena, ki omogoča, da zaradi teh izjemnih razmer starši lahko tudi 44:13 - ostanejo v dogovoru z delodajalcem seveda doma zaradi varstva 44:18 - svojih otrok. -Hvala lepa. Sašo Dežman, novinarko Televizije 44:22 - Slovenija, zanima, kaj se vam zdi bolj verjetno, da se bodo 44:28 - osnovnošolci in dijaki v letošnjem šolskem letu še vrnili v šolske 44:32 - klopi ali to, da do septembra, razen maturantov, sploh ne gredo 44:37 - več v šolo? -Glejte, tisto, kar je ključno na strani države in pa 44:44 - našega resornega ministrstva, je, da se ne glede na to, 44:47 - kakšne razmere bodo, zdravstvene, vladale, izobraževalni 44:52 - proces zaključi v času, ko se začenjajo šolske počitnice. 44:57 - Sistem je narejen ta trenutek na ta način, da se lahko zaključi 45:01 - bodisi, če se še vrnemo v razrede ali pa zaključimo izobraževanje 45:05 - na daljavo. Vse ostalo pa, absolutno se zavedamo in si želimo, 45:11 - da se čim hitreje vrnemo v običajno življenje, da na nek 45:16 - način pravzaprav spet aktiviramo tudi ta socialni del naših odnosov 45:23 - in pa izobraževalnega procesa, vendar pa samo pod pogojem, 45:27 - da bo to resnično ocenjeno kot varno, se pravi, da ne bo 45:32 - ogrožalo zdravja in pa življenja ne otrok in seveda ne tudi 45:36 - vseh tistih, ki z njimi potem v tem izobraževalnem procesu 45:41 - sodelujejo. -Novinarko Sašo Dežman s Televizije Slovenija zanima še, 45:46 - kako nameravate reševati prevoze dijakov? Morda s posebnimi 45:51 - linijskimi prevozi? -O tem vprašanju, ki je zelo, zelo pomemben 45:57 - za samo izvajanje izobraževalnega procesa, smo v aktivnem sodelovanju 46:03 - tudi z ostalimi resornimi ministrstvi, predvsem je to 46:08 - Ministrstvo za infrastrukturo, imamo nekaj možnih primerov, 46:13 - po katerih se lahko zgledujemo, kot so recimo to tudi primeri 46:18 - organiziranih prevozov delavcev na delovna mesta in tako naprej. 46:22 - Zanesljivo bomo pa na koncu izbrali takšen sistem, če ne bo že 46:27 - običajni v tem času aktiviran, da bo prilagojen seveda potrebam 46:32 - šolajočih. -Hvala. Novinar Janez Zalaznik, novinar spletnega portala 46:39 - Žurnal 24.si, sprašuje: Zasebni vrtci trdijo, da občine 46:46 - zavračajo njihove račune in trdijo, naj račune od zaprtja 46:51 - vrtcev pošljejo na ministrstvo, medtem ko od vas nimajo navodil, 46:57 - kako in kaj. Ali to drži? Ali ste zasebnim vrtcem in občinam 47:02 - dali navodila, kdo je prejemnik in plačnik računov za čas od zaprtja 47:08 - vrtcev? Kdo? Kdaj boste to uredili, saj morajo zasebni vrtci 47:13 - izplačati plače za 500 ljudi, ki v njih delajo? -Ta sistem smo 47:19 - morali in smo ga vzpostavili v sodelovanju seveda z Ministrstvom 47:23 - za finance. Gre za vprašanje ne samo teh medresorskih relacij, 47:28 - ampak seveda potem tudi vprašanje naprej potem prenosa 47:32 - teh sredstev na občine. Sistem je vzpostavljen, je aktiviran 47:36 - in bi morale potem na tej točki tudi vse ustrezne ustanove biti 47:42 - ustrezno tudi informirane glede tega. -Hvala lepa. In še vprašanje 47:48 - novinarja Radia Slovenija Jureta Čepina. -Lepo pozdravljeni. 47:54 - Mene pa zanima, v SVIZ-u in Dijaški organizaciji 47:57 - protestirajo, ker niso bili povabljeni na včerajšnji sestanek 48:01 - glede mature na vašem ministrstvu. V ta namen danes celo pripravljajo 48:05 - neko izjavo oziroma novinarsko konferenco, pa morda samo, 48:08 - kako komentirate to dogajanje? Hvala. -Predstavniki SVIZ-a so 48:12 - na včerajšnjem sestanku bili prisotni. Včerajšnji sestanek se je 48:17 - nanašal predvsem na poročanje o dosedanji izvedbi priprave 48:23 - oziroma priprave za izvedbo mature. Torej, zelo operativno 48:29 - vprašanje je to bilo, ki ga je nekako koordiniralo na eni strani 48:38 - s strani Republiškega izpitnega centra, na drugi strani pa obeh 48:43 - strokovnih državnih komisij za obe maturi. Tako da na tistem 48:47 - mestu, ko je bilo vprašanje odprto tudi glede varnosti 48:52 - in pa zaščite zaposlenih oziroma profesorjev pri izvedbi mature, 48:57 - je tudi predstavnik SVIZ-a imel nekaj vprašanj, prvenstveno 49:01 - povezanih s tem vidikom in jih je tudi zastavil 49:07 - predstavnikom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, danes, 49:11 - na današnjem srečanju smo pa večinoma, mislim, da še vedno 49:16 - tudi poteka, se pogovarjali po povsem operativnih vsebinskih 49:21 - vprašanjih, kot je, kako se bodo dostavljale pole, kako se bodo 49:25 - organizirali prostori, se pravi, so pa bila vprašanja, ki so 49:29 - recimo temu bolj tehnične narave in se niso dotikala ne vprašanja 49:34 - zaščite zaposlenih, niti vseh ostalih vidikov. -Najlepša hvala 49:41 - za vse odgovore. Do tega trenutka nismo prejeli več novinarskih 49:45 - vprašanj za vas. -Hvala tudi vam, srečno, na svidenje. 49:55 - Zahvaljujem se ministrici za predstavitev in odgovore 49:59 - na vsa vprašanja. Predstavitev pa nadaljujemo s področjem pravosodja 50:03 - in z ministrico magistro Liljano Kozlovič. Gospa ministrica, prosim. 50:18 - Spoštovani, prav lepo pozdravljeni. Vsi si želimo normalizacije 50:23 - življenja in čeprav smo včasih nezadovoljni z državo, ugotavljamo, 50:29 - da jo pravzaprav potrebujemo. V času razmaha epidemije smo 50:35 - z Ministrstvom za javno upravo pripravili seveda kljub omilitvenim 50:40 - ukrepom oziroma kljub ukrepom zagotovili, da pravna država 50:44 - deluje v njenem najširšem smislu. Poleg odgovornosti 50:48 - za omejitev širjenja virusa, za varnost in zdravje ljudi, 50:52 - smo sočasno omogočili, da sodna, izvršilna veja oblasti, 50:56 - lokalne skupnosti in pa drugi nosilci lahko odločajo v zadevah, 51:02 - ki so za življenje izjemno nujne. Ukrepi, ki so bili sprejeti 51:09 - na različnih področjih družbenega življenja, so prinesli rezultate, 51:13 - ki omogočajo počasno vrnitev v normalni tok, zato smo 51:18 - v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo pripravili novelo 51:23 - interventnega zakona, ki ob upoštevanju predpisanih 51:28 - ukrepov za zdravje in življenje ljudi omogoča odločanje o večjem 51:32 - številu pravic in obveznosti ljudi, ter s postopnostjo daje 51:36 - možnost vrnitve v ponovno nemoteno delovanje. Na področju 51:42 - pravosodja je bila želja po relativno širokem odprtem 51:47 - delovanju sodstva, vendar smo skupaj z deležniki v pravosodju 51:53 - in pa upoštevaje pravila in priporočila stroke se odločili 52:00 - in zapisali v novelo zakona, da pristopimo k temu postopno, 52:08 - da se torej lahko sodišča odločajo ter da ob izpolnitvi vseh 52:13 - pogojev za njihovo varno delovanje, kot tudi varno udeležbo 52:17 - strank v teh postopkih, posebej pa moramo biti pri tem pozorni 52:22 - in previdni zaradi omejitev storitev in gibanja, ki so še 52:27 - veljavne in onemogočajo stalni dostop do kvalificiranega pravnega 52:32 - svetovanja in zastopanja, torej do odvetnikov. Sprostitev 52:38 - delovanja sodstva torej pomeni, da ne sme to biti na škodo pravic 52:46 - strank in s tem tudi varujemo najšibkejše. Kaj so ključna 52:52 - sporočila? Nujni postopki še vedno tečejo kot do sedaj, 52:58 - glede nenujnih postopkov pa naj povem, da so sodišča opravila 53:02 - zelo veliko dela v tem času in zato bomo omogočili, 53:07 - da svoje odločitve lahko sporočijo strankam. Pomembno je, 53:14 - da v tem času roki ne bodo tekli. Stranka, ki bo prejela tako odločbo 53:23 - sodišča, torej ni dolžna storiti ničesar. Na ta način pa tudi 53:30 - omogočamo, da se bo sodstvo lahko ponovno postopno, nemoteno 53:35 - vrnilo v normalno delovanje. Poglejmo nekaj konkretnih primerov 53:42 - za lažje razumevanje. Na področju izvršb, izvršbe so 53:47 - trenutno preložene, se torej ne izvajajo, razen, ko gre za varovanje 53:52 - najšibkejših, to je na področju preživnin in na področju varstva 53:57 - otrok. Torej, ne bodo se izvajali rubeži, poseg na bančne račune 54:02 - in drugo. Sodišča pa bodo lahko tudi v nenujnih zadevah, ki so se 54:07 - začele pred uvedbo ukrepov zaradi epidemije, izdajala sklepe 54:13 - o izvršbi in zavarovanju ter jih vročala strankam. 54:17 - Kaj torej naredimo, ko prejmemo sklep? Dolžnik lahko prostovoljno 54:22 - izpolni dolg, če to želi, če seveda ima sredstva. Če meni, 54:26 - da sklep ni utemeljen, lahko vloži ugovor, ni pa dolžan nič 54:32 - od tega storiti, dokler je razglašena epidemija, saj procesni 54:36 - in materialni roki ne tečejo. Na klasičnem civilnem oziroma 54:43 - pravdnem področju bo sodiščem omogočeno, da smejo izdajati 54:48 - sodbo in jo tudi vročiti strankam, če so v nenujni pravdi še 54:54 - pred uvedbo ukrepov zaključili narok za glavno obravnavo. 54:58 - Strankam vročena bo torej sodba, vendar roki s tem ne bodo tekli. 55:06 - S tem bo namreč pomembno omogočeno in bomo pripomogli 55:11 - k postopnemu odpravljanju zastoja pri poslovanju sodišč. 55:18 - Eno pomembno področje za ljudi je tudi zemljišča knjiga. 55:24 - Torej, sodišča bodo v teh zadevah lahko odločala, so pa to še vedno 55:30 - nenujne zadeve. Svojo odločitev lahko pošljejo stranki, vendar roki 55:38 - ne tečejo. Če pa bo stranka želela, se lahko odpove pravici 55:44 - do pritožbe in si tako zagotovi pravnomočnost. Enako velja tudi 55:49 - za vpise v zemljiško knjigo, kjer pa so si stranke že 55:54 - z vložitvijo predloga zavarovale prednostni vrstni red. Postopki 56:00 - zaradi insolventnosti so prav tako nenujni postopki in ne tečejo. 56:07 - Novi postopki se ne bodo začeli, v začetkih postopkih pred epidemijo 56:12 - pa se bodo lahko nadaljevali, če bo predsednik Vrhovnega sodišča 56:17 - Republike Slovenije z odredbo tako določil. Torej, novela zakona 56:23 - daje možnost, da tisti, ki je zamudil rok za opravo kakšnega 56:28 - procesnega dejanja ali udeležbo na naroku, to lahko stori tudi 56:33 - po poteku roka in ne bo zaradi tega izgubil pravice. Drugo področje 56:40 - so upravne zadeve, torej upravni organi bodo lahko vročali sklepe 56:47 - in odločbe in druge dokumente tudi v nenujnih zadevah. Vročenje 56:53 - se bo opravilo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski 56:59 - predal, zato da ne bo prišlo do stikov med vročevalcem 57:03 - in naslovnikom. Ker se torej ureja vročanje v nenujnih zadevah, 57:10 - v katerih roki ne tečejo, torej, v tem času naslovnik ni dolžan 57:16 - nemudoma nekaj storiti, lahko pa bo storil in si s tem 57:22 - omogočil nadaljevanje postopka, na primer, poslal dokaze, ki so 57:27 - potrebni za izdajo odločbe ali pa bo z odpovedjo pravici 57:30 - do pritožbe dosegel nastanek dokončnosti in pravnomočnosti. 57:36 - Omogočene bodo tudi ustne obravnave, vendar bo moral organ 57:41 - poskrbeti, da ne bo prihajalo do možnosti širjenja virusa okužbe 57:45 - in tako zavarovati zdravje in življenje udeležencev v postopku. 57:52 - Po potrditvi v Državnem zboru novele zakona in njegovi objavi 57:57 - v uradnem listu, bo torej obstajala pravna podlaga, da pravosodni 58:02 - in upravni organi ter drugi nosilci javne oblasti izvajajo 58:07 - ustne obravnave, naroke, odločajo in vročajo tudi v nenujnih 58:11 - zadevah, vendar še vedno pod pogojem, da se zagotovi 58:15 - nemoteno varno delo za zaposlene in za stranke. Procesni 58:21 - in materialni roki še vedno ne tečejo. Ti ukrepi pa omogočajo 58:25 - postopen prehod v nadaljnjo normalno poslovanje ter sočasno 58:30 - varujejo najšibkejše. Želim si, da bi lepo preživeli pred nami 58:38 - prihajajoče praznike, predvsem pa, da bi lahko ugotovili, da ukrepi 58:46 - niso več potrebni in da bi nam bilo zdravje zagotovljeno. Hvala 58:51 - za pozornost in sem vam na razpolago za vprašanja. 58:55 - Najlepša hvala za vse povedano. Prvo vprašanje za vas postavlja 59:01 - novinarka Televizije Slovenija, Andreja Gregorič. Vlada načrtuje 59:07 - nadzor prek mobilne aplikacije za prostovoljno sledenje okuženih 59:13 - in njihovih stikov. Na osnovi katere pravne podlage, pravnega 59:18 - akta lahko to naredi? Je to določilo že v naši zakonodaji 59:23 - ali namerava vlada takšna določila še vzpostaviti? V okviru katerega 59:28 - zakona, kako? -Hvala za vaše vprašanje. Torej, sledenje 59:35 - posameznikom ali skupinam nima pravne podlage, torej vlada tega 59:40 - še ni vzpostavila, seveda pa sodeluje z ostalimi državami 59:45 - Evropske unije, ki na tem področju pripravljajo tudi to možnost, 59:50 - tako da v kolikor bodo zagotovljena vsa varovanja osebnosti posameznikov 59:57 - na način, kot je to zagotovljeno v ustavi in tudi v samem zakonu 00:02 - o varstvu osebnih podatkov, in če bo seveda to še potrebno, 00:06 - se bo vlada, ko se bodo druge države za to odločile, tudi 00:11 - odločila. -Hvala. Aleksander Brudar, novinar Slovenskih novic piše: 00:19 - Zanima me, zakaj se sodišča v času epidemije ne poslužujejo 00:24 - tudi sodobnih komunikacijskih poti, kot so na primer videkonference? 00:29 - Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je pred dnevi na Twitterju zapisal, 00:34 - da bi morali vsaj v fazi preiskave široko uporabljati videokonference 00:39 - in v ta namen novelirati zakon o kazenskem postopku. Ali v zvezi 00:45 - s tem načrtujete kakšne spremembe? -Da, torej tukaj je vsekakor 00:52 - prednost vseh pravosodnih organov digitalizacija. V veliki meri so 00:56 - posamezni organi že digitalizirani in so lahko tudi v tem času veliko 01:00 - nalog opravili prav s pomočjo tehnologije. Vseeno lahko z veseljem 01:06 - povem, da se je Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju 01:10 - s sodstvom in pa s Policijo in ostalimi deležniki prizadevalo, 01:15 - da se tudi zaslišanja v času preiskave, torej v času pripora 01:20 - izvedejo preko videokonferenc in smo tudi opremili določene 01:25 - organe s to tehnologijo. Dejansko je bilo testno že izvedeno 01:31 - na enem sodišču, na enem sodišču pa je bilo resnično izvedeno 01:36 - zaslišanje, tako da te zadeve že potekajo in nedvomno bomo 01:41 - ustvarili tudi zakonsko podlago v ZKP-ju. -Hvala lepa. V uredništvu 01:47 - Slovenske tiskovne agencije pa sprašujejo, ali predlog novele 01:52 - zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi 01:57 - in drugimi javnopravnimi zadevami zaradi epidemije novega koronavirusa 02:02 - odgovarja na pozive nekaterih stanovskih združenj k večji 02:07 - aktivaciji pravosodnega sistema, na primer v insolvenčnih postopkih? 02:12 - Prav tako nas zanima, kako bo ob zagonu aktivnosti na sodiščih 02:17 - poskrbljeno za zaščitne ukrepe, glede na to, da je veliko sodnih 02:21 - dvoran manjših, sojenja pa so javna? -Hvala torej za ta vprašanja. 02:27 - S stanovsko odvetniško organizacijo, tako kot vsemi 02:31 - ostalimi deležniki, smo skupaj pravzaprav pripravili to novelo 02:36 - zakona, ki smo jo posredovali v Državni zbor. Res, kot sem 02:42 - povedala, je bila želja, da bi veliko širše morda naslovili to 02:47 - vprašanje. Moramo se pa zavedati, da so v javnem življenju 02:51 - še vedno omejitve, ki onemogočajo dostop do sodišč, predvsem pa 02:56 - onemogočajo dostop do kvalificiranega zastopanja 03:00 - in pa svetovanja strankam. Zaradi tega gremo postopno, 03:03 - kot sem že povedala in sproščamo v tistem delu, kjer je seveda to 03:09 - možno. Glede insolvenc je tudi bilo povedano, da lahko predsednik 03:14 - Vrhovnega sodišča z odredbo se odloči, da se nadaljujejo 03:20 - postopki, ki so bili začeti, trenutno pa še velja, da tisti, 03:25 - ki bi se začeli v času veljavnosti ukrepa, torej zanje pa še te 03:31 - podlage ni. Glede tega, kako zagotoviti varstvo, kot sem 03:35 - večkrat povedala; nujno potrebno je zagotoviti varstvo tako 03:40 - zaposlenih na sodišču, kot tudi strank. Naj povem, da smo ves čas 03:44 - skrbeli za to, da so sodišča imela vso potrebno opremo in bomo 03:49 - tudi naprej zagotavljali tako zaščitne maske, rokavice in če bo 03:55 - potrebno, tudi druge zaprošene potrebe. -Hvala, in še vprašanje 04:00 - novinarja Radia Ognjišče Alena Salihovića. Ali je že kakšna ocena 04:07 - o sodnih zaostankih? Ti se bodo precej povečali. In ali že poteka 04:12 - vročanje sodb? Precej je končanih, spisi so pripravljeni. Ali torej 04:18 - ne bi bilo smiselno, da se odločbe vročijo, da bi imeli odvetniki 04:23 - več časa za pripravo, kljub temu, da roki za vlaganje pritožb trenutno 04:28 - ne tečejo? -Ravno to naslavljamo, kar je bilo vprašanje, da se vročajo 04:35 - zadeve tudi v nenujnih, kajti sodišča so v tem času, 04:40 - čeprav niso poslovala s strankami, izrekla oziroma opravila zelo 04:46 - veliko dela na vseh postopkih, ki so jih imeli v teku in seveda 04:50 - tam, kjer imajo že zaključen narok, kjer je zaključena glavna 04:55 - obravnava, lahko tudi vročijo sodbo prav zato, da se lahko 04:59 - odvetniki in stranke pripravijo, lahko tudi vložijo pritožbo oziroma 05:05 - ugovor, če se ne bodo strinjali z utemeljitvijo in omogočijo na ta 05:10 - način, da hitreje pridejo do same pravice. -Novinar Alen Salihović 05:16 - sprašuje tudi, kako je z razmerami v zaporih? Konec marca se je 05:20 - poročalo o okužbi v zaporu na Dobu. Je bilo okuženih kaj več 05:26 - oseb? So se zadeve umirile? -Torej zadeve so se umirile, 05:31 - imeli smo dejansko dve osebi okuženi, ki sta tudi ozdraveli, 05:35 - bili sta testirani, tako da so se razmere v zaporih umirile 05:40 - in verjamem in upam, da bo tako tudi ostalo. -Najlepša hvala za vse 05:46 - odgovore, nimamo več novinarskih vprašanj. -Hvala tudi vam in srečno. 05:59 - Hvala lepa gospe ministrici, magistri Kozlovič. Pregled ukrepov 06:04 - pa zaključujemo s področjem okolja in prostora, kjer so odprta 06:09 - nekatera vprašanja, povezana s stanjem na odpadnih deponijah, 06:13 - pa tudi z načrtovanjem novih gradbenih projektov. Minister 06:18 - magister Vizjak je z nami, po dolgi seji Državnega zbora, 06:23 - prišel je pravočasno, zato predlagam, da čim bolj 06:26 - izkoristimo razpoložljivi čas in prosim tudi za vprašanja zanj, 06:31 - ko bo končal z uvodno predstavitvijo. Prosim, gospod minister. 06:46 - Spoštovane državljanke in državljani, spoštovani, najprej 06:49 - bi se vam želel najtopleje zahvaliti za ta pogum in nenazadnje 06:54 - tudi vztrajnost, da spoštujete ukrepe vlade in da tudi prav 06:58 - zaradi tega vašega spoštovanja vidimo že lučko na koncu tunela, 07:01 - vidimo že izhod iz te nezavidljive situacije, s katero se srečujemo 07:07 - prvič. Na Ministrstvu za okolje in prostor vidimo kot pomemben, 07:13 - ključen moment izhoda iz tudi gospodarske recesije, 07:19 - v kateri smo že, v zagonu, čimprejšnjem zagonu pomembnih 07:25 - investicijskih projektov. Namreč, gradbena zakonodaja 07:30 - je pisana za čas, ko stvari tečejo normalno, ko je tudi 07:36 - nekoliko več časa, več premisleka in ko se lahko seveda vsi skupaj 07:39 - pripravijo na te investicije, gradbena zakonodaja pa ni pisana 07:45 - za čas, ko je potrebno ukrepati hitro, ko je potrebno zgraditi kaj, 07:49 - kar je prej lahko čakalo mesece, da ne govorim leta. 07:54 - Zato na Ministrstvu za okolje in prostor ocenjujemo, da je 07:58 - potrebno nekatere določbe gradbene zakonodaje zrahljati, 08:02 - omogočiti torej čimprejšnji zagon investicij, kajti le investicije 08:05 - oziroma tudi investicije pripomorejo k dvigu gospodarske aktivnosti, 08:10 - k zaposlenosti, to se pravi, k ohranjanju delovnih mest, 08:15 - nenazadnje tudi k zaposlovanju novih delavcev in te investicije 08:19 - bodo znižale načrtovan oziroma napovedan padec gospodarske 08:24 - rasti in seveda bruto domačega proizvoda. Torej, paket, ki je 08:32 - v sklopu kriznega zakona, paket gradbene zakonodaje, 08:40 - omogoča takojšen zagon nekaterih investicij, ki danes 08:45 - stojijo. Bom povedal samo en primer. Nedavno ste bili soočeni 08:49 - z ogorčenjem zlasti koroške mladine, ko je zaradi pritožb 08:54 - nevladne organizacije iz Novega mesta zastal projekt gradnje 09:00 - tretje razvojne osi. Takšne in podobne primere rešujemo 09:04 - s tem paketom in želimo, ne samo, da bodo izvedeni 09:08 - prepotrebni projekti, kar je seveda nujno, temveč tudi zato, 09:12 - da se bo gospodarstvo zagnalo v najkrajšem možnem času, 09:18 - zato sem vesel, da lahko danes že predstavim v sklopu popravkov 09:23 - prvega paketa te rešitve, kajti mislim, da vsak mesec, 09:28 - ko čakamo z investiranjem in z gradnjo določenih projektov, 09:33 - je izgubljen mesec in posledično bo prihodkov 09:37 - in prilivov v državno blagajno manj in posledično bo tudi manj 09:41 - denarja za vse potrebne podsisteme te družbe, ki morajo 09:44 - funkcionirati, kot je zdravstvo, šolstvo, kultura in podobno. 09:49 - Najprej želim predstaviti paket ukrepov za učinkovito gradnjo 09:53 - objektov. Prvi izmed teh je, da se zahteve za izdajo 09:59 - gradbenega dovoljenja po integralnem postopku štejejo 10:03 - za popolne že s predložitvijo ustrezne dokumentacije za gradnjo, 10:08 - tako imenovane DGD dokumentacije in presojo vplivov na okolje, 10:12 - ni pa potrebno prilagati, kot sedaj veljavna zakonodaja 10:16 - veleva, še dokazil o lastništvu nad to infrastrukturo. Namreč, 10:20 - številni projekti se seveda začenjajo postopno in se v fazi 10:27 - obravnave vlog pridobiva zemljišče in pred izdajo seveda 10:31 - gradbenega dovoljenja je potrebno imeti tudi zemljišča. Torej, 10:35 - s tem omogočamo začetek obravnave vlog za pridobitev 10:38 - gradbenega dovoljenja še brez posedovanja vseh zemljišč, 10:42 - kar pa morajo biti seveda na koncu ob izdaji gradbenega 10:45 - dovoljenja. Drugi člen je zelo pomemben in je povezan z mnenji 10:49 - mnenjadajalcev v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja 10:54 - oziroma mnenja oziroma v postopkih umeščanja v prostor. 11:00 - Mnenja mnenjadajalcev so pogosto nejasna in tudi se nenehno 11:05 - spreminjajo, zato zahtevamo v tem členu, da mnenja 11:10 - mnenjadajalcev v postopkih pridobivanja dovoljenj jasno 11:16 - izražajo stališče, da morajo biti strokovno in pravno utemeljena, 11:20 - obrazložena in v primeru negativnih mnenj morajo vsebovati 11:24 - tudi predlog rešitve, predlog, kako se da neka gradnja 11:28 - in pod katerimi pogoji. S tem želimo zmanjšati ta tako 11:33 - imenovani ping pong med vlagatelji vlog in državo, ko se nenehno 11:39 - usklajujejo in dopolnjujejo tako vloge oziroma zahteve za pridobitev 11:45 - gradbenega dovoljenja, kot tudi ostala dokumentacija. 11:50 - Tretji člen je povezan s prevlado druge javne koristi nad javno 11:56 - koristjo ohranjanja narave in javno koristjo ohranjanja dobrega 12:01 - stanja voda. Namreč, v sedanji zakonodaji imamo zaporedje 12:04 - dveh postopkov, namreč, najprej se ugotovi, da je določena gradnja 12:08 - problematična vis-a-vis vpliva na naravo in šele potem se lahko 12:12 - začne postopek prevlade druge javne koristi, kot je recimo javna 12:16 - korist pridobivanja obnovljivih virov energije, javna korist 12:21 - protipoplavne varnosti na primer, da se v tem primeru ta postopek 12:25 - lahko sproži paralelno, vzporedno in s tem se prihrani 12:30 - dragocen čas. Torej, ta člen je namenjen, da se lahko dva 12:34 - postopka izvajata paralelno, ne pa zaporedno in s tem je 12:37 - lahko investicija bližje, kot po obstoječi zakonodaji. 12:43 - Nadaljnji člen je namenjen preprečitvi podvajanja. Namreč, 12:48 - z uveljavitvijo gradbenega zakona v letu 2018 so številni državno 12:52 - pomembni projekti bili v fazi pridobivanja okoljevarstvenega 12:56 - soglasja. Za te projekte, ki so v fazi pridobivanja 13:02 - okoljevarstvenega soglasja, je potrebno seveda najprej izpeljati 13:06 - ta postopek in šele nato postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. 13:09 - Za vse te projekte predvidevamo, da avtomatsko preidejo v integralni 13:14 - postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja, kar pomeni, 13:19 - da prihranimo ves čas, ki je že bil opravljen v postopku pridobivanja 13:23 - okoljevarstvenega soglasja in lahko do gradnje pride v bistveno 13:27 - hitrejšem času. Nadaljnji člen je zelo pomemben in to je člen, 13:35 - ki je tudi povezan z začetkom gradnje tretje razvojne osi. 13:40 - To je člen, da se lahko začne graditi na podlagi dokončnega 13:44 - gradbenega dovoljenja in ni več potrebno počakati na pravnomočnost 13:47 - le-tega, kot veleva sedanji gradbeni zakon. Rešitev, da je 13:52 - možno graditi na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, je bila 13:58 - že v prejšnji zakonodaji, to se pravi, v zakonu o graditvi 14:01 - objektov. Iz meni neznanih razlogov je zakonodajalec v letu 14:07 - 2018 povzel odločitev, da je možno graditi zgolj na podlagi 14:11 - pravnomočnega gradbenega dovoljenja in s tem je dal 14:15 - pritožnikom v postopkih izredno moč. Namreč, številne gradnje 14:20 - stojijo zaradi takšnih ali drugačnih pritožb. Pritožbe so lahko tudi 14:24 - povsem strokovno in sicer neutemeljene in so bolj ali manj 14:30 - neko izsiljevanje bodisi za neke odškodnine, bodisi za kakršno koli 14:34 - drugo boniteto. To s tem preprečujemo. Naj omenim še en 14:39 - projekt, pomemben projekt, tudi stanovanjski projekt 14:42 - v Ljubljani, ki prav zaradi tega čaka. To je stanovanjsko poslovni 14:46 - objekt Spektra, kjer je predvidenih približno 220 novih stanovanj, 14:50 - projekt bi se že začel, če bi ta člen doslej veljal, 14:53 - tako da z uveljavitvijo tega člena se bo lahko začel maja letošnjega 14:58 - leta tudi graditi. Nadalje je seveda pomemben člen, ki govori 15:06 - o zastopanju interesov varstva okolja in ohranjanja narave. 15:10 - V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije, ki imajo 15:16 - status, da delujejo v javnem interesu in imajo s tem pravico 15:20 - vstopati v postopke izdajanja dovoljenj. Zdaj, številne nevladne 15:27 - organizacije ta svoj status ne izkoriščajo in delujejo korektno, 15:32 - v interesu ohranjanja varstva narave in ohranjanja dobrega 15:38 - stanja okolja. Nekateri primeri pa so eklatantno v nasprotju s tem. 15:46 - Torej, ko maloštevilčna nevladna organizacija vloži pritožbo, 15:53 - izsiljuje investitorja s tako ali drugačno rešitvijo, in s tem 15:59 - odmika začetek gradnje, s tem odmika gospodarsko aktivnost, 16:04 - delovna mesta in podobno. En tak primer smo imeli, 16:07 - spomnite se, ko je bila v gradnji nova tovarna blizu Maribora, 16:15 - ko je na koncu nevladna organizacija potem popustila 16:18 - pod pritiski javnosti in je umaknila pritožbo. Takšen primer imamo 16:21 - sedaj v primeru tudi tretje razvojne osi, tako v okolici 16:29 - Šoštanja oziroma Velenja, kakor tudi pri Novem mestu 16:34 - in še kar nekaj takšnih primerov imamo. S tem členom postavljamo 16:39 - minimalne standarde za to, kdaj lahko nevladna organizacija 16:44 - vstopa v postopek in tudi blokira postopek. Želimo oziroma s tem 16:49 - se pridružujemo nekaterim zgledom iz tujine. Namreč, 16:53 - v Avstriji in na Švedskem morajo imeti nevladne organizacije, 16:58 - ki vstopajo v postopek, najmanj 100 članov, v Sloveniji glede 17:02 - na obseg in tudi glede na prakso in gradbeno zakonodajo, 17:08 - predpisujemo minimalno 50 članov nevladne organizacije, da lahko 17:11 - vstopi v postopek in seveda izkorišča postopkovne določbe, 17:16 - kot so vlaganje pritožb, tožb in podobno. To je potrebno, 17:22 - da se ne izkorišča statusa, da neka nevladna organizacija 17:27 - deluje v javnem interesu za parcialne interese posameznih 17:32 - članov. Torej, ocenjujemo, da bomo s temi določbami sledili 17:38 - mednarodno primerljivim državam, ki imajo visok standard demokracije 17:43 - na področju vključevanja javnosti in seveda zastopanje interesov 17:47 - javnosti pride v poštev v tisti fazi postopka, ko je tudi za določen 17:53 - projekt objavljena javna objava in ko lahko tudi vsi zainteresirani 17:58 - izrazijo svoje mnenje. Ta člen nikakor ne pomeni, da lahko 18:02 - nevladne organizacije, ki ne izpolnjujejo teh kriterijev, da ne 18:07 - sodeluje v okviru postopka s svojimi stališči, s svojimi 18:12 - mnenji, s svojimi pripombami, na katere je potrebno odgovoriti. 18:16 - Ta določba zgolj omejuje pridobivanje statusa stranskega 18:21 - udeleženca v postopku, kar tej nevladni organizaciji daje 18:24 - tudi pravico blokad tega projekta. 18:31 - Imamo še dva člena, ki govorita o pravnem varstvu, 18:34 - in sicer, da se vse tožbe zoper izdana gradbena dovoljenja 18:38 - obravnavajo prednostno, kot nujne zadeve in da je možno 18:41 - tožbo vložiti v roku 15 dni in da lahko tožbo vložijo le tiste 18:46 - nevladne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje, kot sem prej 18:50 - omenil, ključen pogoj je tudi 50, najmanj 50 aktivnih članov takšne 18:55 - nevladne organizacije. Naj na koncu tega paketa, 18:59 - ki posega na gradbeno področje, še enkrat izrazim svoje globoko 19:05 - prepričanje, da so za izhod iz neljube situacije, v kateri smo 19:13 - se znašli, ne po svoji krivdi, ključna pozitivna sporočila našemu 19:17 - gospodarstvu, ključno je to, da bodo ljudje videli, da si želimo 19:22 - zagnati investicije, da želimo s temi investicijami tudi sicer 19:27 - izboljšati kakovost njihovega bivanja in življenja in da hkrati 19:30 - s temi investicijami čimprej zaženemo naše ohromljeno 19:34 - gospodarstvo v teh časih krize. Drug sklop ukrepov oziroma 19:44 - ki je zaobjet v en sam člen, govori o ravnanju z odpadno 19:48 - embalažo. V letošnjem letu, tudi pred nastopom epidemije, 19:53 - ste lahko bili soočeni s kopičenjem te odpadne embalaže na skladiščih 19:59 - izvajalcev javnih služb, tako imenovanih komunalnih podjetij. 20:04 - Ta situacija je z nastopom epidemije samo eskalirala, 20:09 - te odpadne embalaže je več, zaradi najrazličnejših razlogov, 20:13 - tudi povezanih z epidemijo, ljudje so več doma, več uporabljajo 20:17 - embalaže, več se te embalaže posledično znajde na skladiščih 20:22 - izvajalcev javnih služb. Na teh skladiščih se znajde tudi 20:27 - okužena in neokužena zaščitna oprema, ki jo uporabljajo ljudje, 20:35 - tudi na podlagi priporočil Ministrstva za okolje se ta zaščitna 20:42 - oprema znajde v mešanih odpadkih, ki posledično tudi večajo kupe 20:46 - na skladiščih izvajalcev javnih služb. Torej, vlada predlaga, 20:51 - da dosedanje stanje preseka, da na račun državnega proračuna 21:00 - odpelje to embalažo kar se da v luči sortiranja in spoštovanja 21:07 - čim manjšega onesnaževanja okolja, vendar da pospravimo 21:13 - ta skladišča, ki so vir lahko tudi novih okužb, nezdravja, prihajajo 21:19 - poletni meseci, meseci višjih temperatur, kjer bodo pojavi, 21:24 - neljubi pojavi na teh deponijah lahko samo še bolj skrb vzbujajoči, 21:28 - tudi v povezavi z epidemijo in tudi v povezavi so potencialni 21:33 - viri okužb, ne samo za covid, ampak tudi za kakšno drugo 21:38 - nalezljivo bolezen. Torej, vesel sem, da rešujemo ta problem 21:44 - preteklih let in hkrati rešujemo tudi s tem problemom problem 21:48 - nastale odpadne embalaže v času epidemije. Bila je pred tem ideja, 21:54 - da bi seveda to rešili na plečih teh, ki embalažo dajejo na trg, 21:59 - vendar zaradi zaostrenih razmer zaradi epidemije tudi v gospodarskih 22:04 - subjektih in tudi zaradi dodatne kopičene zaščitne opreme na teh 22:08 - deponijah, to delamo izjemoma interventno v letošnjem letu 22:13 - na račun državnega proračuna. Seveda pa pripravljamo in bo 22:16 - do konca leta tudi uveljavljena sistemska rešitev, da se ta odpadna 22:20 - embalaža ne bo več kopičila na skladiščih komunalnih podjetij. 22:26 - Torej, spoštovane državljanke in državljani, to sodi v dopolnitev 22:32 - prvega paketa protikriznih ukrepov, za tretji paket protikriznih ukrepov 22:37 - pa Ministrstvo za okolje in prostor tudi pripravlja en poseben zakon, 22:41 - s katerimi bomo definirali pomembne investicije v tej družbi in način, 22:46 - kako te investicije v praksi tudi čimprej zagnati. Torej, 22:51 - naš cilj je, da pomagamo drugim resorjem in da pomagamo tudi vsem, 22:56 - da čim lažje prebrodimo posledice epidemije in da naše gospodarstvo 23:02 - čimprej zapelje v stare tirnice aktivnosti in da nam tudi posledično 23:11 - ljudje, ki so ostali brez služb oziroma ki nimajo dela, le-to delo 23:15 - najdejo in so za njega tudi dostojno plačani. Hvala lepa. 23:18 - Hvala lepa. Postavljam vam vprašanje novinarke Alenke Terlep, 23:23 - Radio Slovenija. Glede na to, da se je vlada odločila, da bo 23:29 - gradbeništvo z multiplikativnimi učinki pomemben faktor 23:33 - premagovanja krize, kateri bodo projekti, ki bodo imeli prioriteto 23:38 - pri umeščanju v prostor in kako? Ali bo med temi prioritetami 23:43 - ljubljanski obroč in hitra cesta Postojna-Jelšane? 23:51 - Prioritetni vrstni red projektov je seveda sestavni del tretjega paketa, 23:56 - lahko pa povem, ker že nastaja, da so kriteriji seveda prvič 24:00 - multiplikativni učinki takšnega projekta. To se pravi, koliko 24:04 - in kolikšen delež koristi si od takega projekta lahko obetamo. 24:11 - Drugi pomemben kriterij je stopnja pripravljenosti projekta. 24:15 - Projekti, ki so tako imenovano �ready to go�, ki so tik 24:18 - pred izvedbo, bodo imeli prednost, zaradi tega, ker so tudi učinki 24:21 - takšnih projektov prej dostopni, tako državljanom kot gospodarstvu. 24:26 - Tretji ključni kriterij je zaprta finančna konstrukcija oziroma viri 24:33 - financiranja. V kolikor gre za črpanje evropskih sredstev, 24:36 - v kolikor gre za črpanje nekih namenskih sredstev, bodisi državnih 24:40 - skladov oziroma podjetij, kot je Dars, Eles ali Slovenske 24:47 - železnice, bodo ti projekti gotovo imeli prednost. Omenili ste 24:51 - dva tudi zelo pomembna projekta, tudi ta dva projekta bosta v okviru 24:55 - prioritetnega vrstnega reda, je pa seveda od teh kriterijev, 25:00 - ki sem jih omenil, odvisno, na katerem mestu. -Hvala. 25:06 - Novinar Gregor Cerar, MMC TV Slovenija, piše: Vlada je 25:11 - z namenom obvladovanja epidemije novega koronavirusa sprejela odlok 25:16 - o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb, ki nalaga 25:21 - upravnikom, da poskrbijo, da se najmanj dvakrat dnevno 25:25 - organizira razkuževanje opreme v skupnih prostorih večstanovanjskih 25:29 - stavb. Cene izvedbe razkuževanja se precej razlikujejo. Za nekatera 25:35 - gospodinjstva pa pomenijo dodatne mesečne stroške, 25:39 - ki bremenijo že tako težavno preživljanje epidemije novega 25:43 - koronavirusa. Zveza potrošnikov Slovenije je že pred časom 25:47 - opozorila, da je zapovedano razkuževanje splošnih prostorov 25:51 - stavb ukrep za zagotavljanje javnega zdravja, katerega stroške 25:55 - mora kriti država. Koliko časa bo po mnenju ministra za okolje 26:01 - in prostor še veljal omenjeni odlok, ki ga v večini primerov izvajajo 26:07 - strokovno neusposobljeni izvajalci, v smiselnost njegove izvedbe 26:12 - pa so podvomili tudi epidemiologi, denimo v. d. direktorja NIJZ 26:17 - Ivan Eržen, in zakaj vlada še ni zagotovila vsaj delnega kritja 26:22 - stroškov tega ukrepa oziroma ali jih namerava vsaj v tretjem 26:27 - svežnju ukrepov za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa? 26:33 - Ja, hvala za vprašanje, vendar vprašanje presega pristojnosti 26:37 - Ministrstva za okolje in prostor. Mi smo seveda pri tem odloku 26:41 - in ukrepu sodelovali kot pristojni za stanovanjsko področje, nikakor pa 26:46 - nismo bili tisti, ki je odločal, ali ta ukrep izvesti in kdaj bomo 26:50 - ta ukrep tudi odpravili. Zato je zdravstvena stroka 26:55 - in zato so tudi tisti, to je strokovna skupina, tisti, 26:58 - ki govorijo, kateri ukrepi kdaj da in kateri ukrepi se postopno 27:03 - in kdaj opuščajo. Mi smo v okviru tega ukrepa zgolj sodelovali 27:07 - z idejo, da se lahko stanovalci tudi v tem primeru samoorganizirajo, 27:12 - nekateri so se, jaz mislim, da razkuževanje večstanovanjskih 27:17 - stavb ni povsem nič drugače, kot je razkuževanje morebiti 27:21 - v okviru poslovnih prostorov ali tudi enostanovanjskih stavb 27:27 - in nekateri so to uspešno naredili, nekateri se pač niso 27:31 - uspeli dogovoriti in samoorganizirati in so to 27:34 - zaupali proti plačilu tretjim osebam. To je vse odlok dopuščal 27:38 - in je prav tudi, da se je to zgodilo. -Naslednje vprašanje 27:42 - zastavlja novinarka Televizije Slovenija Sara Neubauer. 27:50 - Dober dan. Torej, govorili ste o interventnem odvozu odpadne 27:56 - embalaže. Zanima me, kdaj lahko komunalna podjetja pričakujejo 28:00 - ta odvoz, koliko bo to stalo proračun in pa glede na to, 28:07 - da gre za sistemsko napako, da družbe za ravnanje z odpadno 28:12 - embalažo trenutno odvažajo le polovico te embalaže, ki nastane, 28:17 - kar pomeni, da se bodo kupi tudi po vaši intervenciji večali, 28:21 - kdaj bo pripravljena sistemska rešitev, glede na to, da so potrebna 28:26 - neka prehodna obdobja pri tej sistemski rešitvi? Kdaj bo potem 28:30 - začela veljati in kaj sploh predvideva ta sistemska rešitev? 28:35 - Torej, problem z odpadno embalažo je nastal proti koncu 28:39 - lanskega leta, ko je Upravno sodišče razveljavilo okoljevarstvena 28:42 - dovoljenja, na podlagi katerih so bile te družbe za ravnanje 28:46 - z odpadno embalažo dolžne odvažati vso odpadno embalažo 28:50 - iz skladišč. Ko je seveda to Upravno sodišče odpravilo, 28:54 - so družbe za ravnanje z odpadno embalažo odvažale nekoliko 28:57 - manj kot polovico te odpadne embalaže in zato se je le-ta začela 29:01 - kopičiti. Kopiči se seveda tudi posledično v celem tem letu, 29:06 - do seveda tega trenutka in se bo tudi naprej, v kolikor 29:10 - ne bi posegli z interventnim ukrepom odvoza. Ta interventni 29:14 - ukrep odvoza je na tak način zamišljen, da bodo izvajalce odvoza 29:20 - te odpadne embalaže zagotovili izvajalci javnih služb, to se pravi 29:23 - komunalna podjetja, kajti stroški odvoza te odpadne embalaže 29:27 - in predelave oziroma ustreznega ravnanja s to odpadno embalažo, 29:33 - so odvisni prvič, kje je ta konkretna lokacija, koliko so 29:39 - stroški prevoza in kakšna je struktura te odpadne embalaže, 29:42 - kajti tudi to variira od primera do primera, zato bomo sklepali, 29:46 - kot je bilo že v preteklosti praksa, tripartitne pogodbe, 29:50 - izvajalci javne službe, potem seveda družbe za ravnanje z odpadno 29:55 - embalažo in država, s katerimi se bomo dogovorili o ceni za vsako 29:59 - konkretno lokacijo v državi, ki jih je približno 60. Na ta način 30:04 - bomo pospravili vso odpadno embalažo, ki je nastala in ki bo 30:07 - nastajala v času epidemije in tudi v mesecih do sistemske 30:11 - rešitve. Kot sem povedal, načrtujemo v letošnjem letu sprejem 30:15 - zakona o varstvu okolja, s katerim bomo zagotovili pravno 30:21 - podlago, da bodo družbe za ravnanje z odpadno embalažo 30:24 - prevzemale vso odpadno embalažo na skladiščih in da bomo tudi krog 30:28 - upravičencev za plačilo embalažnine, ki je sedaj na 15 ton, 30:32 - znižali proti eni toni, kar pomeni, da bomo krog zavezancev za plačilo 30:37 - te embalažnine povečali in s tem tudi razbremenili 30:41 - obstoječe embalerje za plačilo večje embalažnine. Z letom 2023 30:51 - moramo pa tako ali tako po direktivah Evropske unije 30:54 - uveljaviti tako imenovano razširjeno odgovornost, ki pa se 30:58 - bo žal uveljavljala postopno, postopno zaradi tega, ker je 31:03 - potrebno še celo kopico predpripravljalnih del opraviti. 31:08 - Torej, če zelo strnem. To, kar je doslej in v času 31:11 - epidemije, pospravimo na račun proračuna, v vmesnem obdobju 31:16 - do uveljavitve razširjene odgovornosti povzročiteljev 31:20 - oziroma teh, ki dajejo embalažo na trg, bomo to zaračunali 31:25 - oziroma bodo to drojeti zaračunali embalerjem 31:30 - in to je ta rešitev, ki smo jo tudi prediskutirali z nekaterimi 31:35 - dejavniki v tej verigi in moram reči, da je to veliko boljša 31:41 - rešitev, kot ta, ki smo jo podedovali s prihodom 31:45 - na Ministrstvo, da se dvigne okoljska dajatev za odpadno 31:50 - embalažo obstoječim embalerjem oziroma tistim, ki dajejo odpadno 31:54 - embalažo, ker vemo, da so ti danes v času krize izpostavljeni 31:58 - negativnim učinkom in bi tako breme težko jim pripisali 32:06 - in obesili. -Pa imate vsaj kakšno približno oceno, koliko bo ta 32:10 - interventni odvoz stal, na to niste odgovorili? -Seveda. 32:13 - V zakonu je zelo natančno izračunano, da bo vključno 32:17 - z 31. majem letos strošek odvoza 7,7 milijona evrov. To se pravi, 32:24 - vse za nazaj do vključno 31. maja letos. In približno vsak 32:29 - nadaljnji mesec en milijon evrov. -En milijon evrov do kdaj? 32:35 - Kdaj bi potem ta sistemska zakonodaja lahko začela veljati? 32:39 - Na ministrstvu bomo rešitev, to se pravi, zakon pripravili 32:44 - do polletja, potem je pa zelo odvisno od tega, kako bo parlament, 32:49 - kako bo šla ta zadeva čez parlament. Jaz računam, da bo 32:54 - to v jesenskih mesecih. -Kaj pa potem prehodno obdobje? 32:57 - Kdaj bi potem ta zakonodaja začela veljati, da bi vsi tisti, 33:00 - ki dajejo recimo več kot eno tono na trg, plačevali embalažnino? 33:06 - Ker do takrat bo intervencija potekala. -Do uveljavitve tega 33:09 - zakona, to se pravi, od jeseni naprej. -Ampak najbrž ne bo začelo 33:13 - to veljati že jeseni s prvim mesecem? Verjetno je potrebno 33:16 - neko prehodno obdobje. -Najverjetneje bo to začelo veljati 33:19 - s 1. januarjem prihodnjega leta. -Dobro, najlepša hvala. 33:26 - Naslednje vprašanje zastavlja novinarka Radia Slovenija Alenka 33:30 - Terlep. Predvidevam, da se ob pripravi nove prednostne 33:35 - gradbene zakonodaje še niste utegnili srečati z vsemi izzivi, 33:39 - pa vseeno. Ste morda že pregledali dokumentacijo gradnje 33:44 - sporne kanalizacije C0 preko vodovarstvenega območja 33:49 - Kleče? Narejena je bila tudi notranja revizija, ki je pokazala 33:53 - nepravilnosti. Kakšen je vaš odnos do te gradnje? -Seveda, 34:00 - kako ne bi bil seznanjen kot okoljski minister tudi s to 34:03 - problematiko, to perečo problematiko, ki je pravzaprav 34:06 - že v dobršnji meri zaključena oziroma izvedena. 34:14 - Trenutno poteka postopek, predhodni postopek za oceno, 34:20 - ali ta kanalizacija potrebuje presojo vplivov na okolje in pridobljeno 34:26 - okoljevarstveno soglasje, glede na tip investicije. Ta postopek 34:30 - poteka na Arsu, jaz ga zelo težko komentiram, ker smo v fazi samega 34:37 - postopka in ugotavljanja strokovnih podlag za to, ali je potrebno 34:41 - izvesti presojo vplivov na okolje ali ne, seveda po odločitvi Arsa 34:46 - bo investitor vedel, kako naprej, ni pa v pristojnosti Ministrstva, 34:52 - ne, da podpira, ne, da zavira kakršne koli podobne investicije, 34:57 - ki so pravzaprav stvar investitorjev. Naša naloga je 35:02 - zgolj omogočiti normativno okolje, da so postopki učinkoviti, 35:06 - da so postopki strokovni in da so tudi deležniki v tem 35:11 - postopku odgovorni do investitorjev. -Hvala lepa, in še vprašanje 35:17 - novinarjev Slovenske tiskovne agencije. Ali se s spremembami 35:23 - gradbene zakonodaje rešujejo tudi nekatere dolgo znane sistemske 35:27 - ovire v postopkih pridobivanj vseh potrebnih dovoljenj 35:32 - za investicije oziroma gradbene projekte? -Da, prav to je namen 35:37 - te zakonodaje. Namen te zakonodaje je, da odpravimo tiste probleme, 35:44 - zaradi katerih stojijo stomilijonske investicije na naših razno raznih 35:51 - organih te države, ko je investitor prepuščen v nemilost raznim 35:57 - mnenjedajalcem, ki so med seboj, kot država govorim, neusklajeni, 36:01 - celo kontradiktorni praviloma. Namreč, nek zavod da nekakšno 36:06 - mnenje, ne vem, direkcija na drugi strani da drugačno 36:10 - mnenje, kontra temu mnenju, drugega zavoda iste države. 36:15 - To je seveda za investitorja nesprejemljivo, kajti ko zaprosi 36:19 - za dovoljenje, mora imeti občutek, da ima nasproti upravni organ, 36:25 - ki mu izda dovoljenje ali mu ga pa zavrne, ne pa, 36:28 - da je prepuščen temu ping pongu med raznoraznimi mnenjedajalci 36:32 - in posledično projekti ne gredo nikamor. Pogosto imamo tudi zelo 36:36 - nejasna, neutemeljena mnenja raznih mnenjedajalcev, ki puščajo 36:44 - investitorja v negotovosti, da sploh ne ve, kako popraviti 36:47 - dokumentacijo in projekt, da bi prišli naprej do same izvedbe. 36:52 - Vse te pomanjkljivosti, zaradi katerih mnogi projekti 36:56 - stojijo zelo, zelo dolgo, odpravljamo. -Hvala za vse povedano, 37:00 - to je bilo zadnje vprašanje, ki smo ga do tega trenutka 37:03 - prejeli za vas. -Hvala tudi vam za vprašanja. 37:20 - Zahvaljujem se ministru za okolje in prostor magistru Vizjaku 37:25 - in ponovno vsem štirim ministrom za vsa ta konkretna 37:30 - pojasnila in seveda tudi čestitke zadnjemu ministru za njegovo 37:35 - odzivnost in operativnost; kjerkoli je volja, tam je tudi pot. 37:41 - V kolikor pa imate novinarji še kakšno vprašanje zame, 37:45 - sem vam na voljo. -Hvala lepa. Novinar Ivan Botteri, novinar 37:50 - revij Gostinec in Slovenian Traveler, sprašuje: Ob nujno 37:56 - potrebni omejitvi javnega življenja v Sloveniji, včeraj zvečer so 38:01 - predstavniki industrije srečanj slovenski vladi naslovili 38:07 - 15 dodatnih predlogov ukrepov za ohranitev industrije srečanj. 38:12 - Mednarodni in regionalni znanstveni dogodki, poslovna 38:16 - srečanja, sejmi in razstave, mednarodni športni dogodki 38:20 - ter druge prireditve. Sprašujem vlado, če so omenjeni predlogi 38:25 - že zajeti v predvidenih ukrepih vlade oziroma kako predstavnik 38:29 - vlade komentira ta omenjeni nujni poziv vladi? -Torej, 38:35 - ti dogodki se lahko zgodijo, če bodo odpravljeni nekateri 38:41 - omejitveni ukrepi vlade. In zato je vse odvisno 38:45 - od epidemiološke analize, predvsem pa od rezultatov 38:50 - raziskave, ki ravnokar poteka, o tem nas bo profesor Petrovec 38:57 - jutri ponovno obvestil, koliko ljudi je bilo testiranih, kakšni so 39:03 - rezultati in kaj lahko na podlagi tega sklepamo. Ampak kot rečeno, 39:07 - ključno besedo pri tem bo imela svetovalna skupina Ministrstva 39:13 - za zdravje, ki bo na podlagi te analize in vseh drugih relevantnih 39:17 - podatkov se opredelila do morebitnih sprostitvenih ukrepov, 39:24 - ki naj bi sledili v naslednjih tednih in mesecih. Samo od tega 39:30 - je odvisna, prvič udeležba na takih dogodkih, kajti brez odprtja mej 39:37 - je to težko izvedljivo ali pa recimo raje neizvedljivo, 39:42 - potrebujemo tudi oceno, kdaj in pod kakšnimi pogoji 39:46 - odpreti letalski promet za to, da bi se taki dogodki lahko 39:49 - dogajali, ampak ob zavedanju, da so recimo v Münchnu že odpovedali 39:54 - letošnji Oktoberfest, in da je velika večina sejemskih prireditev 40:00 - vse tja do konca oktobra že odpovedanih, je treba biti tudi 40:04 - v Sloveniji realen. Skratka, mi imamo lahko prireditve sami 40:09 - zase, ampak tudi v tem primeru moramo sprostiti omejitev gibanja, 40:14 - ki zdaj zadržuje ljudi znotraj matičnih občin. -Hvala. Novinarka 40:20 - spletnega portala Siol.net Alenka Teran Košir sprašuje 40:26 - naslednje: Danes je svetovni dan knjige in mnogi v teh dneh zelo 40:32 - pogrešajo stik s knjigami. Zanima me, ali razmišljate o odprtju 40:37 - knjižnic in zaščitnih ukrepih, ki bi jih odprtje prineslo? 40:42 - Knjižničarji se sicer zelo trudijo in iščejo vse mogoče načine, 40:45 - kako ustreči svojim bralcem, a v večini primerov si je v času 40:50 - karantene mogoče izposoditi zgolj študijsko gradivo in del 40:55 - leposlovnega, ki je del šolskega programa, mnogi pa si želijo 41:00 - tudi drugačne vrste literature, za kratkočasje in spodbudo 41:04 - in klasičnega obiska knjižnice. -Hvala za to vprašanje, ne le vlada, 41:10 - predvsem bralci veliko razmišljajo o knjižnicah, ampak tudi 41:14 - za knjigotržce mislim, da nastopajo svetlejši dnevi. Pričakujem, da bo 41:19 - relativno kmalu mogoče na ulicah videti prodajo knjig in v tem 41:24 - primeru verjamem, da se bodo tudi knjižničarji in knjižničarke 41:28 - ustrezno organizirali, seveda, ob dejstvu, da morajo zaščititi 41:32 - svoje zaposlene, da se morajo zaščititi obiskovalci knjižnic 41:36 - in da je dobro, da knjige vendarle, preden jih vzamemo v roke, 41:40 - odležijo dva ali tri dni za primer, če jih je slučajno imela v rokah 41:47 - covid pozitivna oseba. -Hvala lepa. Za vas, gospod Kacin, 41:52 - ima vprašanje tudi novinarka Televizije Slovenija Vesna Zadravec. 41:57 - Ali bo vlada ukinila medresorsko komisijo za nabavo zaščitne opreme 42:02 - in zakaj? Je morda predvidena druga oblika nadzora nad ponudniki 42:07 - zaščitne opreme, in kdo jo bo vršil? -Vem, da so nekateri že 42:13 - razmišljali o tem, da so to celo predlagali, ampak prav zaradi tega, 42:18 - da vsakdo prevzame svoj del odgovornosti za nabave zaščitne 42:23 - opreme, ta medresorska koordinacija pri Ministrstvu 42:26 - za obrambo deluje še naprej. Ali se morda razmišlja kako drugače, 42:31 - pa vam bo lahko odgovoril jutri minister, ki je pristojen za Zavod 42:37 - za blagovne rezerve, to je gospod Počivalšek, ki bo naš gost 42:42 - na tiskovni konferenci. Eden od gostov. -Hvala lepa, 42:46 - in še vprašanje, ki ga zastavlja novinar Radia Slovenija Jure Čepin. 42:54 - Lepo pozdravljeni, moje vprašanje je ravno v povezavi s tem zavodom, 42:57 - če imate morda že kakšne informacije o tem, ali je bil že 43:00 - vzpostavljen okrepljen nadzor nad delovanjem v zavodu, kakor je 43:03 - napovedal minister Počivalšek? Hvala. -Ne, ne razpolagam s temi 43:08 - informacijami, vem pa, da je novoimenovani vršilec dolžnosti 43:14 - direktorja Zavoda za blagovne rezerve danes nastopil delo. 43:20 - Hvala lepa za vse povedano, hvala lepa za vse odgovore, 43:24 - drugih novinarskih vprašanj nismo več prejeli. -Hvala lepa 43:29 - za sodelovanje, za vašo pozornost, vsem skupaj želim lepo nadaljevanje 43:35 - dneva, ponovno se vidimo jutri, ostanite zdravi in vse dobro. 43:40 - Hvala lepa. -Srečno, na svidenje. -Na svidenje. 43:44 - -