00:00 - Lepo pozdravljeni, spoštovane gospe in gospodje, novinarji 00:04 - v studiu TV Slovenija. Državni zbor je včeraj opravil pomembno 00:08 - delo in sprejel dopolnitve prvega protikorona paketa, kot tudi drugi 00:14 - protikorona zakon, ki prek zagotavljanja likvidnosti 00:18 - ohranja produktivne in razvojne kapacitete slovenskega gospodarstva. 00:25 - Ključna določila obeh zakonov smo predstavili v preteklem tednu, 00:29 - za pomoč pri izvajanju ukrepov pa se lahko vsi upravičenci 00:33 - obrnete na pristojne ustanove. Nove korake v strategiji 00:40 - za postopno sproščanje varovalnih ukrepov je včeraj storila vlada. 00:46 - Na dopisni seji je vnesla nove spremembe v odloku o začasni 00:49 - prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev. Od danes naprej 00:55 - so tako dovoljene storitve nepremičninskega posredovanja, 01:01 - lahko so odprte knjižnice, galerije in muzeji ter dimnikarske 01:08 - storitve. Naj ob tem pojasnim, da to ne pomeni, da gre za obveznost 01:14 - odprtja. Vsekakor je temeljita priprava na odprtje pomembna, 01:20 - vse storitve pa morajo potekati popolnoma v skladu z navodili 01:24 - Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Če je za ponovni zagon 01:28 - zato potreben kakšen dan več, je seveda to ne le razumljivo, 01:33 - ampak je tudi pomembno. A vlada želi ukrepe sproščati 01:37 - takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji, ki jih opredeljuje 01:41 - zdravstvena stroka. Zato dovolite, mogoče se vam bo zdelo nepotrebno, 01:47 - ampak mi tukaj kar nekaj dni naprej napovemo, kaj se bo zgodilo, 01:51 - kdor sledi tem tiskovnim konferencam, bo zagotovo vsaj 01:55 - nekaj dni prej vedel, kaj bo vlada sprostila. Vlada je v spremembi 02:00 - omenjenega odloka določila tudi, da se lahko od 4. maja naprej 02:05 - ponovno izvaja strežba, a izključno na terasah in vrtovih gostinskih 02:10 - lokalov, torej na prostem. Gre za korak, ki ga bomo v vse 02:14 - lepših in toplejših dneh zagotovo veseli. A obenem bo ob tem 02:19 - ključna maksimalna pozornost na vse varnostne ukrepe, 02:22 - tako s strani zaposlenih kot seveda tudi strank. Od 4. maja naprej 02:29 - bodo prav tako lahko odprte storitve izdelave in popravil 02:33 - na področju tekstilne, obutvene in usnjarske dejavnosti, izdelava 02:37 - ključev, fotografske dejavnosti, fotokopirnice, urarstva 02:43 - in zlatarstva. Poleg frizerskih, kozmetičnih salonov bo od 4. maja 02:48 - mogoče izvajati tudi storitve masaže in pedikure. Ne glede 02:53 - na to, da prodajalne ob nedeljah in dneva prostih dnevih ostajajo 02:58 - zaprte, bodo lahko za to, da se izognemo nakupovalni gneči 03:02 - pred in po koncu prvomajskih praznikov, prodajalne, ki v pretežni 03:06 - meri prodajajo živila, odprte tudi v nedeljo 3. maja med osmo 03:12 - in trinajsto uro. V odloku se spreminja tudi nakupovalni čas 03:16 - za ranljive skupine. Za te je še vedno rezerviran čas med osmo 03:21 - in deseto uro zjutraj, a lahko, če ne gre drugače, nakupe opravijo 03:26 - tudi kasneje. O tem smo že govorili, na to smo že opozarjali 03:31 - in predlagali, da se to obravnava, kolikor se le da, prožno. 03:37 - Zato se tudi določba izkazovanja starosti z osebnim dokumentom 03:42 - odpravi. Naj vas obvestim še, da bo vlada vsakih sedem dni 03:50 - presojala vse ukrepe iz tega odloka in na podlagi priporočil 03:55 - stroke dodatno omejitve umikala oziroma jih po potrebi ponovno 04:00 - vzpostavljala. Že danes pa bo vlada obravnavala nadaljnji načrt 04:06 - sproščanja ukrepov, slišali ste, da bo vlada zasedala ob 18-ih 04:12 - zvečer, o morebitnih dodatnih spremembah vas bomo obvestili 04:16 - na jutrišnji tiskovni konferenci. 04:23 - Strategija za izhod iz epidemije in krize je seveda 04:27 - najaktualnejša tema v vseh državah sveta. 04:31 - Slovenija se pri pripravi lastne strategije opira na lastno stroko, 04:35 - na lastno znanje in do sedaj se je to izkazalo kot zelo uspešno. 04:41 - Obenem pa intenzivno primerjamo prakse in izkušnje z drugimi 04:45 - državami. Ob tem se želim zahvaliti slovenski diplomaciji, 04:50 - ki ob skrbi za naše državljane v tujini skrbi tudi za reden pretok 04:54 - teh ključnih informacij. Obenem pa postavlja temelje 04:59 - za pospešeno obnovo sodelovanja tudi na gospodarskem področju, 05:03 - čim bo to mogoče. O skupnem sodelovanju v boju proti pandemiji 05:09 - in okrepitvi dvostranskih gospodarskih vezi sta se včeraj 05:13 - pogovarjala zunanji minister doktor Anže Logar in ameriški 05:16 - državni sekretar Mike Pompeo. Med drugim sta se strinjala, 05:20 - da bo v luči krize na globalni ravni potrebno nasloviti vprašanje 05:26 - tako imenovane monopolne koncentracije proizvodnje zaščitnih 05:30 - sredstev v nekaterih državah, ki v teh časih predstavljajo 05:34 - kritično infrastrukturo v soočanju z epidemijo. Izjemno dinamičen 05:40 - dialog poteka tudi z obema državama prihodnjega tria, 05:45 - ki bo predsedoval Evropski uniji, z Nemčijo in Portugalsko. 05:50 - Minister doktor Logar se je s portugalskim zunanjim ministrom 05:53 - Augustom Santosom Silvo pogovarjal v petek, danes bo sledil 05:57 - tudi pogovor z nemškim zunanjim ministrom Heikom Maasom. 06:01 - Slovenija tudi kot prihodnja predsedujoča država si v tem 06:05 - trenutku še naprej prizadeva za uspešen in solidaren evropski 06:09 - odziv na virus in na krizo, ki jo je ta povzročil. 06:17 - Po pogovoru slovenskega in nemškega zunanjega ministra 06:21 - ob 15. uri bo sledila še virtualna novinarska konferenca, ki jo bo 06:26 - moč spremljati na Youtube kanalu nemškega zunanjega ministrstva. 06:32 - Covid-19 je namreč spremenil tudi način dela, ki vedno bolj 06:36 - poteka s pomočjo novih tehnologij. Evropske države, 06:43 - enako kot Slovenija, pri sproščanju ukrepov sledijo epidemiološkim 06:47 - napovedim, ob tem pa si prizadevajo za dobro obveščenost in usklajenost, 06:53 - kjer je to mogoče, vse s ciljem postopnega zagona evropskega 06:58 - gospodarstva in normalizacije evropskega javnega življenja, 07:03 - pa ne le evropskega, v pogovoru med našim in ameriškim zunanjim 07:07 - ministrom je bila ključna tema zagon gospodarstva in čim prejšnje 07:12 - gospodarsko ukrepanje. Nekatere države so pri sproščanju 07:18 - ukrepov lahko bolj ambiciozne, drugim zdravstvena slika tega še 07:23 - ne omogoča. Hrvaško predsedstvo svetu Evropske unije organizira 07:28 - virtualna srečanja evropskih ministrov, namenjena obveščanju 07:32 - o ukrepih in usklajevanju. Včeraj so se virtualno srečali 07:36 - notranji ministri Evropske unije, o tem je obširno zvečer govoril 07:41 - naš notranji minister gospod Aleš Hojs, danes bo potekalo 07:45 - virtualno srečanje ministrov, pristojnih za turizem. Turizem je 07:50 - panoga, ki je za Unijo pomembna tako z ekonomskega kot tudi 07:54 - simbolnega zornega kota. Vsi v Sloveniji se še kako 07:59 - zavedamo, da je meseca avgusta v sosednji Italiji skoraj nemogoče 08:03 - kaj postoriti in da so turistične kapacitete julija in avgusta 08:07 - zasedene že meseca maja. Evropa gre poleti vsaj za dva tedna 08:11 - na počitnice, letos pa bo to vsekakor zelo, zelo drugače. 08:17 - Kako drugače, nam bo jutri predstavil podpredsednik vlade 08:21 - in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko 08:24 - Počivalšek, ki je ta hip v Zagrebu. Njegovo sodelovanje s hrvaškim 08:29 - kolegom ni virtualno, ni on-line, ampak je bil ob devetih že 08:33 - v Zagrebu. Primerjava praks s tujino je koristna tudi, da se še 08:39 - bolj zavedamo, kako uspešni smo v Sloveniji v soočanju z novim 08:43 - koronavirusom. Naj omenim le novico iz sosednjega Trsta, 08:49 - lahko ste jo prebrali tudi v Primorskem Dnevniku oziroma 08:53 - na njihovi spletni strani, kjer zaradi pomanjkanja ustreznih 08:57 - prostorov za izolacijo starejših, obolelih za covid-19, te nameravajo 09:02 - seliti na bolniško ladjo. Na bolniško ladjo, pravilno ste 09:07 - slišali. Soočenje z novim koronavirusom je povsod po svetu 09:13 - prineslo globoke spremembe v način življenja, v ustaljene 09:17 - prakse delovanja, v delovanje zdravstvenih sistemov. Odprlo je 09:22 - številna vprašanja, tudi etična. Kakšno je pravo ravnotežje 09:26 - med zagotavljanjem javnega zdravja in posameznikove pravice 09:31 - do zdravja ter ohranjanju drugih pravic in temeljnih svoboščin. 09:37 - Kakšne so obveznosti zdravstvenih delavcev v luči povečanih tveganj 09:41 - za njihovo lastno zdravje? Katere so ključne pomanjkljivosti 09:44 - zdravstvenih sistemov, ki jih je osvetlila oziroma razkrila 09:49 - pandemija? To so vprašanja, o katerih se je potrebno pogovarjati 09:54 - in iskati odgovore, ki bodo omogočili nadaljnje izboljšave. 09:59 - Posebej me veseli, da so se vabilu na današnjo novinarsko 10:02 - konferenco odzvali trije ugledni strokovnjaki, ki prinašajo pomemben 10:07 - pogled na ta vprašanja s svojih področij. Najprej doktor Božidar 10:11 - Voljč, predsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko 10:15 - etiko in svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti 10:19 - za javno zdravstvo, zdravstveno gerontologijo in medgeneracijsko 10:24 - sožitje, tudi nekdanji minister za zdravje. Magistra Mateja Lopuh, 10:31 - vodja oddelka Centra za intradisciplinarno zdravljenje, 10:35 - bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice 10:39 - in še profesor doktor Marko Noč, predstojnik Kliničnega oddelka 10:43 - za intenzivno interno medicino na Univerzitetnem kliničnem centru 10:47 - Ljubljana in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 10:54 - Spregovorili bodo v navedenem vrstnem redu, torej najprej doktor 10:58 - Voljč. Preden pa ga povabim tukaj pred kamero, pa vas želim obvestiti, 11:04 - da bodo vsi trije odgovarjali tudi na vprašanja novinarjev, 11:09 - zato prosim, da jim najprej omogočimo, da predstavijo svoje 11:14 - poglede, potem pa bi skupaj odgovarjali na vprašanja in tudi sam 11:18 - bom, tako kot vedno, na voljo za morebitna vaša vprašanja. 11:23 - Doktor Voljč, prosim. 11:39 - Hvala lepa in dober dan vsem skupaj. Epidemija covida-19 11:46 - je v vseh evropskih državah, pa tudi v Sloveniji, razkrila 11:52 - marsikaj, kar je v zdravstvu dobrega, pa tudi določene slabosti, 11:59 - ki jih bo potrebno popraviti. Tudi v Sloveniji doživljamo enake 12:05 - stvari. Zdaj, to, kar se v Trstu dogaja, je odraz neke stiske 12:12 - mesta, ki ne ve, kam bi s številnimi covid pozitivnimi starejšimi, 12:20 - tako, da bi bilo vse v redu. Zdaj, ali je ladja, bolniška ladja 12:27 - primeren prostor ali ne, o tem ne bomo razpravljali, 12:31 - ker to je stvar odločitve, kakršno so tam sprejeli, 12:34 - pri nas zaenkrat take rešitve najbrž ne bi bilo potrebno 12:41 - vpeljevati. Bi pa rad spregovoril nekaj v odnosu zdravstva 12:48 - in tega, kar se v zdravstvu dogaja, do starejših v Sloveniji. 12:56 - Vsi vemo, da se Slovenija stara, da se povečuje število 13:02 - starejših izredno hitro in da je najhitrejše povečanje 13:07 - v najstarejši skupini 80 plus. Ta skupina pri nas najhitreje 13:13 - narašča. Vendar pa so to ljudje, ki imajo praktično vsi brez razlike 13:19 - več kroničnih bolezni, potrebujejo zdravljenje teh 13:23 - kroničnih bolezni oziroma vzdrževanje življenja z njimi, 13:27 - potrebujejo tudi paliativno oskrbo, o kateri boste danes še 13:31 - kaj slišali, in zaradi tega so spričo vsega, kar recimo imajo 13:37 - normalno, so veliko bolj občutljivi predvsem za infektivne 13:44 - bolezni. Če je s kronično boleznijo lahko možno zelo dolgo 13:48 - živeti, če pametno in zdravo živimo, pa lahko vsaka infekcija 13:52 - organizem, ki je oslabljen zaradi kroničnih bolezni, izredno 13:57 - prizadene. In to smo srečali pri naših domovih starejših občanov, 14:03 - ker imamo tam izbrano populacijo stanovalcev, ki zaradi 14:08 - zdravstvenega stanja ni sposobna več živeti neodvisno od drugih. 14:17 - In tam je tudi zato prišlo do tega, da je bil vsak infekt 14:24 - izredno nevaren in da je bilo potrebno reagirati, kolikor mogoče 14:28 - hitro in ustrezno, da se ni razširil. Žal se je v nekaterih 14:34 - domovih razširil. Vendar pa se zdaj pojavljajo pogosto vprašanja, 14:39 - ali smo stari ali starejši, jaz sam sem star, zato dovolite, 14:45 - da govorim v prvi osebi množine, ali smo stari v Sloveniji 14:50 - zdravstveno kaj diskriminirani. Zdaj, če pogledamo čakalnice 14:58 - v zdravstvenih domovih, če pogledamo strukturo 15:04 - hospitaliziranih bolnikov po vseh slovenskih bolnišnicah, lahko 15:09 - ugotovimo le eno: da močno, močno prevladujejo starejši 15:14 - bolniki. Kar pomeni, da s stališča običajnega zdravstvenega sistema, 15:20 - ki deluje, starejši zagotovo nismo diskriminirani. To lahko trdim 15:25 - kot star zdravnik in kot star javni zdravstvenik. Drugo vprašanje 15:29 - pa je potem, ja, kje pa smo diskriminirani. In tu dovolite, 15:35 - naj vam omenim tri področja, ki jih je epidemija covida-19 še 15:41 - posebej razkrila in za katere upam, res upam, da se bo potem, 15:46 - ko bo minila, našlo več razumevanja, pa tudi sredstev za to, da se bodo 15:52 - stvari uredile. Prvič so domovi starejših občanov, ki so, za katere 15:58 - že leta dolgo govorimo, da so kadrovsko podhranjeni 16:04 - in da je nemogoče, da bi se v njih s tem kadrom in s tako 16:09 - malo kadra vzpostavil takšen zdravstveni nadzor, kot bi si ga 16:15 - želeli. Pri tem je pa treba povedati, da so to ljudje, ki imajo 16:19 - kronične bolezni in za kroničnega bolnika, vsakega, je najbolj 16:24 - pomembno, da ima stalnega zdravnika. Zdravnika, ki pozna 16:28 - vse njegove težave, ki poznajo njegovo zgodovino in s katerim se 16:32 - lahko pogovori. V primeru številnih domov starejših občanov 16:38 - te možnosti stanovalci nimajo in bi bilo potrebno, res potrebno, 16:43 - da se domovi kadrovsko in strokovno okrepijo. O tem je 16:50 - možno zelo veliko govoriti, ampak je prekratek čas za to. 16:56 - Druga stvar, na katero bi rad opozoril, je to, da kljub temu, 17:00 - da se Slovenija stara med vsemi evropskimi državami skoraj 17:04 - najhitreje, mi nimamo stroke, ki se imenuje geriatrija. 17:12 - Če naši kliniki menijo, da je to, da imajo večinoma stare bolnike, 17:18 - geriatrija, potem je treba povedati, da to ni geriatrija, 17:22 - ampak da je geriatrija posebna stroka, ki je namenjena zdravstvenim 17:26 - boleznim, ki so značilne in tipične za stare, tako imenovanim 17:32 - geriatričnim sindromom. O tem govorimo že veliko časa, 17:36 - naši zdravniki sodelujejo v evropskih združenjih geriatrije, 17:42 - ampak mi specializacije geriatrije še vedno nimamo in za to ne moremo 17:47 - kriviti nobene politike, kajti nobena politika se temu 17:50 - tudi ne bi zoperstavljala, krivimo lahko izključno stroko, 17:54 - ki je do tega še vedno premalo odločna in pozitivno usmerjena. 18:03 - In tretje, na kar bi opozoril, s tem bom potem tudi zaključil 18:07 - tole, je, da spet zelo dolgo govorimo o paliativni oskrbi, 18:12 - danes si ene oskrbe starejšega bolnika brez zdravstvene oskrbe, 18:21 - tiste značilne zdravstvene, ki je, brez paliativne oskrbe 18:26 - zraven, praktično v vseh kulturnih okoljih ne moremo več 18:30 - zamisliti, zaradi tega upam, da bo epidemija tudi nek apel 18:35 - na slovensko družbo in na slovensko zdravstveno 18:38 - politiko, da se loti vseh teh treh vprašanj, o katerih sem 18:43 - govoril. Če bodo kakšna vprašanja s strani poslušalcev in gledalcev, 18:48 - bom pa rad se odzval. Hvala lepa. 18:57 - Hvala lepa, doktor Voljč, zdaj pa vabim za oder oziroma 19:04 - pred kamero magistro Matejo Lopuh. Prosim. 19:14 - Dober dan tudi v mojem imenu, hvala gospodu Jelku Kacinu 19:18 - za povabilo. Prihajam, tako kot je povedal, iz Splošne bolnišnice 19:23 - Jesenice, kjer vodim Center za zdravljenje bolečine 19:27 - in paliativno oskrbo, istočasno pa tudi v imenu 19:31 - Ministrstva za zdravje, kjer vodim državno koordinacijo razvoja 19:36 - paliativne oskrbe. O paliativni oskrbi ponavadi govorimo na koncu. 19:44 - Velikokrat govorimo tudi z določenim odporom. Ker nas 19:51 - beseda in sam koncept paliativne oskrbe opozarja na našo minljivost. 20:00 - Istočasno nas, zdravnike opozarja na to, da kljub izrazitemu 20:07 - tehnološkemu napredku medicine, številnim inovativnim pristopom, 20:13 - številnim novim zdravilom, ki so močno podaljšala življenjsko 20:18 - dobo, še vedno veliko, veliko bolezni ostaja neozdravljivih. 20:26 - Zato je paliativni pristop pravzaprav eden najstarejših 20:30 - pristopov v medicini. In od nekdaj so veljala dejanja 20:37 - lajšanja bolečine, skrbi za bližnje, 20:43 - pomoč nemočnim, prisotnost ob bolniku 20:48 - za plemenita dejanja, dejanja, ki so bila celo vredna 20:53 - viteškega odlikovanja. Sodobni tehnološki napredek 20:58 - medicine je nekje odtujil ta pristni stik med zdravnikom in bolnikom, 21:06 - zato paliativni pristop nekateri razlagajo tudi s pojmom 21:13 - humanizacija medicine. Ko vemo, da ne glede na to, 21:19 - kako visoko kakovosten je nek tehnološki pristop, je vendar 21:25 - namenjen človeku. Človeku z njegovimi vrednotami, njegovimi 21:30 - pogledi in nenazadnje človeku, ki je edini tisti, ki bo presodil, 21:38 - ali je to za njega vredno ali ne. Beseda paliare izhaja 21:45 - iz latinščine in se nanaša pravzaprav na nek ščit, na nek 21:50 - plašč, ki bolnika ovije. V prenesenem pomenu, v neki 21:57 - poenostavitvi tega izraza, bi lahko govorili o tem, da bolnika 22:03 - in njegove bližnje zaščiti skupina ljudi, ki je sposobna nasloviti 22:09 - njegove telesne težave, v luči njegovega vrednostnega 22:15 - sistema, psiholoških stisk v okolju, v katerem bolnik živi. 22:22 - Tako kot je rekel moj predhodnik doktor Voljč, je danes praktično 22:27 - nemogoče pristopati k bolniku s kronično neozdravljivo boleznijo, 22:33 - ne, da bi naslovili vse te dimenzije. Zato sodobna medicina 22:40 - paliativni pristop vključuje že zelo zgodaj. Zelo zgodaj v poteku 22:45 - bolezni in je daleč preseglo osnovno razumevanje tega, 22:51 - da s paliativnim pristopom ljudi pripravljamo na smrt. 22:56 - Povsem nasprotno, pripravljamo jih na življenje s kronično 23:01 - neozdravljivo boleznijo, na življenje, ki jim bo dalo tisto, 23:06 - kar jim je mogoče na nek način bilo odvzeto, z dejstvom, 23:12 - da je njihova bolezen smrtonosna. 23:18 - Zakaj torej v luči epidemije covid 23:22 - govoriti o paliativnem pristopu? Prvič, zaradi tega, ker je virusna 23:28 - bolezen sama po sebi neozdravljiva. In zaradi tega, 23:33 - ker lahko zaradi te bolezni tudi umremo. Drugič pa zato, ker lahko 23:40 - zelo zamaje navidezno stabilno kronično bolezen, ki jo bolnik 23:48 - trenutno lahko še obvladuje. Zelo zmotna pa so prepričanja 23:56 - nekaterih, ki krožijo v javnosti, da bolniki, ki imajo take bolezni, 24:02 - ne bodo deležni ustrezne pomoči, da jih ne bomo napotovali 24:07 - v bolnišnice in da jih bomo prepustili samim sebi. 24:13 - Tukaj velja poudariti in o tem bo še več spregovoril moj naslednik, 24:18 - profesor doktor Marko Noč, da je potreba po napotitvi 24:24 - v bolnišnico odvisna od resnosti simptomov in od tega, ali je 24:30 - neka težava seveda lahko ozdravljiva z bolnišničnim 24:36 - zdravljenjem, ni pa apriori to pogojeno ne z boleznijo, 24:42 - ne s fazo bolezni in ne seveda s starostjo bolnika, kot nekateri 24:50 - to tudi zmotno trdijo. V zaključku bi enako poudarila, 24:55 - kot je poudaril doktor Voljč. Epidemija z virusom covid 25:01 - nas je opozorila na marsikaj, predvsem nas je vsaj v zdravstvenem 25:08 - sistemu zelo streznila. Pokazala je na številne slabosti 25:16 - našega sistema, ki jih pravzaprav poznamo že dolgo časa, pa še 25:22 - mogoče nikoli niso bile tako brutalno razgaljene. Tisto, kar je 25:29 - predvsem opozorila, pa je vrednost življenja. V luči organizacije 25:35 - priprave vseh ukrepov za zajezitev epidemije se je kot vrednota 25:40 - ponovno pokazalo človeško življenje. Življenje, ki je enako 25:45 - vredno ne glede na bolezen, ne glede na starost, ne glede 25:49 - na spol in ne glede na raso. In to je mogoče nekaj, kar smo 25:55 - v tej silni hitrici življenja, v tem neizbežnem hitenju drug 26:02 - mimo drugega mogoče pozabili. In to je nekaj, na čemer velja 26:07 - graditi vnaprej in snovati razvoj našega zdravstvenega 26:12 - sistema. Hvala. 26:20 - Hvala lepa. Zdaj pa vabim še akademika profesorja Marka Noča, 26:26 - kot zadnjega uvodničarja, preden novinarji naslovite vprašanja 26:31 - za vse tri. Prosim. 26:39 - Najlepša hvala, lep pozdrav vsem skupaj. Z ozirom na to, 26:46 - da so domovi za starejše občane vsaj v zadnjem obdobju glavno 26:50 - žarišče epidemije, sem se odločil, da predstavim po 33 letih 26:56 - dela v intenzivni enoti svoj pogled na sam sprejem bolnika v bolnišnico, 27:02 - na zdravljenje in seveda poseben poudarek na zdravljenje v intenzivni 27:06 - enoti. Skratka, kaj so najprej razlogi za sprejem v bolnišnico? 27:15 - To je verjetno najpomembnejši del moje predstavitve, da so razlogi 27:20 - za sprejem v bolnišnico pri oskrbovancih domov za ostarele 27:25 - povsem enaki kot pri drugih bolnikih. Torej, če ima nek 27:30 - starostnik v domu za ostarele covid in nima stanja, ki zahteva 27:36 - bolnišnično zdravljenje, je zanj veliko bolje, da ostane v samem 27:41 - domu. V domu ima namreč veliko večje udobje, moramo vedeti, 27:47 - da je večurno čakanje na urgentnih oddelkih bolnišnice, pred tem 27:52 - prevoz in nato bivanje v bolniških sobah s po petimi ali več bolniki, 27:57 - zelo neprijetno. Poleg tega so seveda starostniki vajeni določenega 28:03 - okolja in oseba in že sama sprememba okolja pogosto privede 28:08 - do tako imenovanega hospitalizma, kar pomeni, da bolnik ni več 28:14 - orientiran nenadoma, ne ve, kje je, kakšen čas je, pogosto je 28:20 - nemiren in zato potrebuje različna pomirjevala. Lahko zamenja 28:24 - tudi dan za noč in s trajanjem bivanja v bolnišnici seveda 28:31 - velikokrat na žalost pride tudi do bolnišničnih okužb, ki so seveda 28:35 - za starostnika prepogosto lahko usodne. Bolnišnično zdravljenje 28:41 - je zato smiselno le, če za to obstaja jasen medicinski razlog 28:46 - oziroma kot temu rečemo strokovno, indikacija. Lahko iz izkušenj rečem, 28:54 - da je za starostnika, za nekoga, ki ima številne bolezni in je 28:59 - v domu za ostarele, sprejem v bolnišnico, vsak tak je moj pogled 29:04 - po dolgoletnem delu v intenzivni enoti, nujno zlo. Kaj pa nam lahko 29:11 - pomaga pri odločitvi, kateremu bolniku iz doma za ostarele lahko 29:17 - pomagamo z zdravljenjem v bolnišnici? Menim, da je pri tem 29:23 - ključno, da že v stabilni fazi bolezni pretehtamo, če gre morda 29:29 - za končno fazo neozdravljive bolezni in seveda v tem primeru 29:34 - mu nadaljnje bolnišnično zdravljenje ne bo moglo pomagati 29:39 - ob morebitnem poslabšanju. Z ozirom na to, da je bolnišnično 29:45 - zdravljenje predvsem v intenzivnih enotah za bolnika pogosto 29:49 - neprijetno in lahko tudi boleče, in to brez realnega upanja 29:54 - na preživetje, le podaljšuje seveda agonijo bolnika, in ne samo 30:00 - bolnika, ampak tudi njegovih svojcev. Pri takih bolnikih je 30:05 - zato zdravniška, dobra zdravniška oskrba v domu, ki vključuje 30:11 - tudi paliativno zdravljenje, bistveno bolj humana in je to 30:17 - tisto največ, kar lahko današnja medicina takemu bolniku ponudi. 30:24 - Vse to je seveda potrebno pravočasno in na laičen način 30:29 - razložiti tudi bolnikovim svojcem in seveda druga pomembna stvar 30:35 - pa je to, da ker gre lahko za strokovno zelo zahtevne 30:39 - odločitve, v tem primeru domskemu zdravniku in medicinski sestri 30:45 - lahko veliko pomaga konziliarni zdravnik iz pripadajoče bolnišnice. 30:51 - Taka ekipa je pomembno, da se v stabilni fazi bolezni lahko 30:55 - odloči veliko bolj preudarno, kot urgentni zdravnik na terenu, 31:00 - ali sprejemni zdravnik v bolnišnici, v primeru nenadnega poslabšanja 31:05 - zdravstvenega stanja, ko praviloma tega bolnika vidi prvič. Žal smo 31:12 - ta vidik, kot je poudaril že profesor Voljč, v preteklosti 31:17 - prevečkrat spregledali in ravno ob sedanji epidemiji 31:23 - se je ta problem še bolj jasno pokazal, zato je v luči staranja 31:29 - prebivalstva in številnih bolezni pri starostnikih naša skupna naloga, 31:35 - da neozdravljivo bolnim oskrbovancem omogočimo humano 31:40 - medicino. Potem pa še zadnje vprašanje, kako pa na intenzivnih 31:47 - oddelkih, kako ravnamo, če tak bolnik pride vse do intenzivnega 31:51 - oddelka. Pri tem mora laik vedeti, da se na intenzivnem oddelku 31:56 - pri hudo bolnih vsak dan odločamo o stopnji intenzivnosti zdravljenja. 32:03 - To ni nekaj, kar bi počeli šele zdaj v fazi epidemije, to je nekaj, 32:07 - kar praktično počnemo že vsa leta. In kjer na osnovi strokovnih 32:12 - kriterijev ocenimo, da temu bolniku žal ni več moč pomagati 32:19 - s sodobno medicino, številnimi invazivnimi posegi in sodobnimi 32:24 - načini zdravljenja, tega ne izvajamo. Pri teh bolnikih dajemo 32:30 - prednost lajšanju bolečine in zagotavljanju udobja. 32:36 - Gre pa tu seveda za odločitve, ne posameznika, ampak odločitve 32:41 - konzilija zdravnikov in te odločitve prevetrimo glede na stanje bolnika 32:46 - vsak dan in seveda tudi ustrezno dokumentiramo v tako imenovanem 32:52 - paliativnem listu. Pomembno pa je zopet to, da smo vseskozi 32:57 - v pogovoru s svojci, ki jim vse to, kar se seveda z njihovim svojcem 33:04 - dogaja, na laičen način predstavimo in seveda pri tem 33:10 - vzamemo dovolj časa, da sigurno razumejo, kakšno je 33:14 - stanje. Hvala. -Lep pozdrav tudi iz Studia ena Televizije 33:20 - Slovenija, kjer zbiramo vprašanja slovenskih novinarjev in zdaj bi 33:25 - najprej zastavila vprašanje, ki smo ga prejeli za profesorja 33:31 - doktorja Marka Noča, in sicer vprašanje zastavlja novinarka 33:40 - spletnega portala Slovenske novice Nina Blagojevič. 33:48 - Takole piše: Kako je mogoče, da se je oskrbovanka doma starejših 33:53 - občanov v Črnem Vrhu nad Idrijo v to ustanovo iz bolnišnice vrnila 33:59 - pozitivna na covid-19? Ali se jih pred povratkom v tovrstne 34:05 - ustanove, ki predstavljajo krizna žarišča, ponovno ne testira? 34:10 - V kolikor se jih, ali obstaja možnost, da se je oskrbovanka 34:14 - okužila na poti od bolnišnice do doma? 34:20 - Na žalost je covid-19 bolezen, 34:25 - zelo nova bolezen, med nami nekaj mesecev, 34:29 - in se seveda vsi skupaj učimo in to velja tudi za samo testiranje, 34:34 - za samo pozitivnost testov. S časom, ko spremljamo to 34:38 - epidemijo, vidimo, da seveda stvari niso črno-bele, ampak pogosto 34:43 - sive. Nekdo, ki je bil pozitiven, je potem negativen, in lahko zopet 34:48 - postane pozitiven, skratka, tukaj je veliko spremenljivk. 34:53 - Vsekakor pa v tem primeru, če se je vrnila iz bolnišnice 34:58 - in je potem ponovno testiranje v domu pokazalo pozitiven izvid, 35:04 - vsekakor to potrebuje takoj reakcijo regionalnih epidemiologov 35:10 - in seveda vse ustrezne ukrepe, ki jih narekuje stroka. -Hvala lepa. 35:16 - In še vprašanje novinarke Nine Knaus, Dnevnik: V času epidemije 35:22 - so bolnišnični oddelki obravnavali občutno manj bolnikov kot sicer. 35:28 - Na kakšen način bo mogoče nadoknaditi prestavljene preglede 35:32 - in posege, ter kako hitro? V kolikšni meri so se zmanjšale 35:37 - obravnave na vašem strokovnem področju? -Kar se tiče sprejema 35:43 - tako imenovanih elektivnih bolnikov, to so tisti bolniki, 35:47 - ki čakajo na določen poseg, seveda so bili v času same 35:53 - epidemije ti posegi zaustavljeni, prvič zaradi tega, da smo prihranili 36:00 - kapacitete za covid bolnike, nismo vedeli, kaj nas čaka, 36:04 - drugič pa tudi, da ne bi po nepotrebnem ogrožali teh 36:07 - bolnikov, s tem, da bi se v bolnišnici okužili. Zdaj, ko smo 36:12 - v času sproščanja, so se ti elektivni posegi na posameznih 36:16 - področjih že začeli sproščati, seveda pa lahko pričakujemo, 36:21 - da se bodo čakalne dobe zaradi tega zastoja še nadaljnje povečale 36:28 - in seveda v prihodnjih mesecih, ko se stanje umiri, bomo vsi skupaj 36:33 - morali najti rešitve, kako te čakalne dobe dejansko zopet spraviti 36:40 - nekje blizu normale. -Najlepša hvala za odgovore, profesor doktor 36:44 - Marko Noč, zdaj pa imamo še vprašanje za doktorico Matejo Lopuh. 36:52 - Vprašanje zastavljajo novinarji notranjepolitičnega uredništva 36:56 - Slovenske tiskovne agencije. 37:05 - In sicer sprašujejo, na kakšen način poteka obveščanje svojcev 37:10 - o težjem poteku bolezni? Ali obstajajo kakšne izjeme, 37:15 - ko se vendarle lahko pridejo svojci poslovit? -Hvala za vprašanje. 37:22 - V luči priprave različnih dokumentov, ki bi bili v pomoč 37:29 - medicinskemu osebju na terenu, smo na Ministrstvu 37:35 - za zdravje pripravili vrsto tudi teh dokumentov in eden 37:42 - izmed njih je seveda tudi dopis svojcem, ki bi ga v takem 37:47 - primeru iz domskega varstva ali pa iz bolnišnice, kjer so zdaj 37:53 - obiski omejeni, lahko uporabili. Prej sem že omenila, da je ključno 38:00 - v načrtovanju paliativnega pristopa vključevanje bolnika 38:07 - in njegovih bližnjih, tako da iz te strani izrazito podpiramo, da so 38:13 - svojci, ki zaradi teh varovalnih ukrepov mogoče nimajo dostopa 38:19 - neposredno do svojega bližnjega, pravočasno in podrobno obveščeni 38:25 - o zdravstvenem stanju, tudi o možnosti težjega poteka, 38:29 - tudi o možnosti bolnišničnega zdravljenja in o razlogih, zaradi 38:35 - katerih strokovno osebje meni, da bolnišnično zdravljenje pri tem 38:41 - konkretnem bolniku ne bo prineslo izboljšanja. 38:47 - Ves čas so na voljo tudi strokovnjaki za paliativno svetovanje, 38:54 - da v primeru res težkega sprejemanja same bolezni 38:59 - lahko pomagajo domskemu zdravniku 39:03 - in drugemu zdravstvenemu osebju, kakor tudi svojcem 39:08 - pri razumevanju sprejetih odločitev. -Najlepša hvala za odgovor. 39:15 - Naslednje novinarsko vprašanje pa je namenjeno docentu 39:20 - doktorju Božidarju Voljču. 39:25 - In sicer ga namenja novinar Radia Ognjišče Alen Salihović. 39:39 - Takole nam piše: Duhovnik Branko Cestnik je dejal, 39:45 - da je koronavirus miselnosti, če nisi koristen, si odveč, 39:50 - rekel stop. Ta miselnost se je preko logike evtanazije širila 39:54 - med nami, je dejal Cestnik. Kako komentirate to izjavo 39:59 - in kje v Sloveniji najbolj zaostajamo pri paliativni oskrbi? 40:06 - Pogosto paliativno oskrbo enačimo z bivanjem v Hospicu. 40:10 - Bi tovrstnih ustanov potrebovali več in tudi več tovrstnih razlag 40:15 - za splošno javnost? -Hvala lepa za vprašanje. Rekel bi, 40:22 - da posega na neko področje paliativne oskrbe, ki je zagotovo, 40:28 - vedno mora biti povezano, pa o njem mogoče malo manj 40:32 - govorimo, to je predvsem duhovna oskrba tistih, ki se 40:37 - poslavljajo od svojih življenj. Govorimo posebej potem 40:42 - o terminalni paliativni oskrbi, ki naj vključuje vedno tudi vse 40:47 - duhovne potrebe, pri čemer ne mislimo tu na kakšne verske zadeve, 40:53 - čeprav jih tudi lahko vključimo, ampak ljudje smo duhovna bitja, 40:58 - tako ali drugače, imamo svoje duhovne potrebe, ki še posebej 41:02 - do izraza pridejo takrat, ko se poslavljamo. Takrat ljudje 41:06 - pridejo v neko drugo čustveno in miselno in če hočete, tudi 41:11 - duhovno stanje, kjer je izredno pomembno, da najdejo pravega 41:17 - sogovornika in od takih pogovorov lahko tudi sogovornik zelo veliko 41:21 - dobi. Jaz se spomnim iz svoje prakse nekaj pogovorov z umirajočimi 41:26 - bolniki, ki so mi izjemno veliko prispevali k mojemu človeškemu 41:31 - zorenju, več kot bi mi lahko dal ne vem, kakšen profesor. 41:35 - Tako da jaz vprašanje gospoda razumem v tem smislu, ali menim, 41:40 - da je za te potrebe v Sloveniji dovolj dobro poskrbljeno. 41:50 - Težko bi odgovoril na to vprašanje z enim takim prepričanjem. 41:57 - Mislim, da je predvsem potrebno individualno ukrepati, se pravi, 42:02 - videti, kaj nekdo potrebuje, marsikdo se popolnoma spremeni, 42:07 - spremeni svoj miselni svet in mu je treba pri tem pomagati, 42:12 - pa seveda tudi, da bi v okviru paliativne medicine duhovni 42:18 - oskrbi namenjali mogoče malo več pozornosti. Toliko lahko na to 42:25 - odgovorim. -Najlepša hvala, zahvaljujem pa se tudi vsem trem 42:29 - sogovornikom za vaše odgovore. Nimamo več novinarskih vprašanj 42:34 - za vas, imamo pa še kar nekaj novinarskih vprašanj za vladnega 42:40 - govorca, veleposlanika Jelka Kacina. 42:55 - Najlepša hvala vsem trem današnjim gostom, ki jih prosim, 42:58 - da počakajo do konca tiskovne konference, tako kot je bilo 43:03 - napovedano, pa zdaj prosim za vaša vprašanja. -Irma Musič, 43:08 - novinarka spletnega portala Siol.net, sprašuje naslednje: 43:14 - Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela sklep o ponovnem 43:18 - odprtju knjižnic, muzejev in galerij. Zanima me naslednje. 43:23 - Kakšni bodo protokoli za obiskovalce? Se bo, podobno 43:28 - kot pri nakupih, pri vstopu omejevalo število obiskovalcev? 43:33 - Bo treba uporabljati zaščitno opremo, rokavice, masko 43:37 - in ohranjati varnostno razdaljo? -Hvala za vprašanje. Ne želim biti 43:44 - aroganten, ampak verjamem, da so vodstva knjižnic imela tedne 43:48 - časa dovolj, da so razmislila o ukrepih, ki jih bodo izvajali, 43:54 - da bi lahko njihove knjižnice lahko ponovno odprli. Tukaj ne more 44:00 - biti enakega navodila, saj so tudi objekti, v katerih se nahajajo 44:05 - knjižnice, sile različni, ampak če dovolite, vam zdaj ne bi 44:11 - odgovarjal kot uradni govorec. To je v pristojnosti matičnega 44:15 - ministrstva. Rekel pa bi, da si sam predstavljam, da je 44:20 - zagotovo poskrbljeno tako za varnost zaposlenih kot tudi vseh, 44:25 - ki prihajajo. Tako kot je potrebno ob odhodu v trgovino poskrbeti 44:30 - za zaščitno masko in za primerno socialno distanco, za ta meter 44:35 - in pol razdalje, je enako potrebno narediti tudi v knjižnicah. 44:43 - In se bom ponovil. Tako kot vse moje obleke tri ali štiri dni visijo 44:47 - na zraku, potem ko so bile uporabljene, si jaz predstavljam, 44:52 - da je potrebno tudi knjigo, ki jo dobiš iz knjižnice, 44:56 - pustiti, da odleži in da virus, če je na njej, usahne, 45:03 - ravno tako je potrebno poskrbeti v knjižnici, ko se knjigo vrne, 45:08 - da ne gre takoj naprej, ampak da se jo tudi očisti, 45:13 - dezinficira. Oprostite. In ravno tako se mi zdi povsem 45:18 - normalno, da čitalnice v tem trenutku še niso odprte in da bo to 45:23 - zadnji del knjižnic, ki bo na voljo, potem, ko bodo vsi ti ukrepi 45:27 - pripravljeni. Sicer pa obstojijo splošna navodila, za katerimi 45:31 - stoji Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki govorijo o tem, 45:36 - kaj je v pogojih covida-19 potrebno storiti prvič za lastno 45:41 - zaščito, za preprečitev širjenja okužbe na druge, najbližje 45:47 - in na tretje, s katerimi prihajamo v stik. Iz teh razlogov je pač 45:52 - še vedno prepoved javnega zbiranja. In tudi knjižnica ne sme 45:57 - postati javno zbirališče. Ampak verjamem, da bo vsaka 46:01 - knjižnica čez praznike, če ni pripravljena še danes, 46:06 - uspela pripraviti in objaviti pogoje, ki bodo veljali v njihovih 46:12 - prostorih. -Hvala lepa. Tomaž Bratož, novinar Planet TV-ja, 46:17 - pa sprašuje naslednje: Kako realne so možnosti, da vlada 46:22 - na seji danes ali jutri odloči o koncu medobčinske karantene? 46:29 - Bi to veljalo pred ali po prvomajskih praznikih? 46:33 - V celoti ali delno, kot omilitev ukrepa recimo pokrajinska 46:38 - ali regijska karantena, ne pa več občinska? -Vlada bo imela kar 46:44 - nekaj možnosti, danes se bo odločila za tisto, ki bo najbolj 46:50 - ustrezala v tem trenutku epidemiološki sliki v Republiki 46:56 - Sloveniji. Kot veste, ta ni po celi državi enaka, pa tudi občine 47:01 - po celotni državi niso enako velike. Obstoji še ena možnost, 47:06 - ki je ni bilo izrečene v tem vprašanju, imamo tudi upravne enote, 47:12 - v Sloveniji je 58 upravnih enot in če pogledate velikost upravnih 47:18 - enot, tako za starejšo generacijo, pred 30-imi leti je imela Slovenija 47:23 - 60 občin, jaz prihajam iz občine Kranj, ampak včasih je ta občina 47:28 - Kranj bila bistveno večja, in če bi razširili možnost gibanja 47:35 - na upravno enoto, bi lahko v Kranju šli do Jezerskega, 47:40 - Preddvora, Naklega, pa tudi v Šenčur in Cerklje, se pravi, 47:46 - tudi na Krvavec, tudi na Storžič, tudi na Grintavec, skratka, tukaj se 47:52 - manevrske možnosti močno povečajo. Potem je pa naslednja 47:56 - velikost, to so te naše tako imenovane »regije« oziroma 48:03 - pokrajine, v mojem primeru je to Gorenjska, Severno Primorska, 48:07 - Južno Primorska, Notranjska in tako naprej. Za katero od teh 48:10 - možnosti se bo odločila vlada, ne morem prejudicirati. 48:15 - Ampak zagotovo bo razprava o tem zelo živahna, lahko samo 48:21 - povem, da že dneve poteka taka intenzivna razprava med člani 48:26 - te svetovalne skupine, tudi akademik profesor doktor 48:33 - Marko Noč je eden od njih in verjamem, da bo profesor 48:37 - Beovićeva, ki vodi to svetovalno skupino, danes imela zelo jasne 48:42 - argumente. Ali se bomo odločili za to, da se to stori danes, 48:46 - ali se bo to zgodilo takoj po praznikih, ali pa morda tam 48:51 - po 11. maju, jaz to ne bi ugibal, o tem vas bomo seznanili, 48:57 - če bo potrebno, že danes, v primeru, da bi se to zgodilo 49:01 - z jutrišnjim dnem. Ampak potrudili se bomo, da bomo čim bolj 49:06 - upoštevali trenutno epidemiološko sliko in poskušali odgovoriti 49:12 - na pričakovanja ljudi. Nič nimam proti Ljubljani 49:17 - in ljubljanskemu okolišu, ampak to je popolnoma neprimerljivo 49:22 - z občinskimi mejami ene majhne občine v Prekmurju, 49:26 - če se ne motim, je občina Murska Sobota razpadla na morda 49:32 - deset manjših občin in pri njih je ta občutek omejenosti veliko 49:37 - močnejši in tukaj pač pričakujem, da bomo razmišljali na enak način 49:42 - in da bomo tudi državljanom teh manjših občin čimprej omogočili 49:47 - večje gibanje. V tem primeru je tudi upravna enota že precejšen 49:52 - korak naprej. -Hvala. Novinarka Manca Turk, Kanal A. Kako bo 49:59 - potekalo odprtje vrtcev in šol? Ali bodo otroci s poukom začeli 50:05 - hkrati, ali bodo najprej v šolo lahko odšli le nekateri razredi 50:10 - oziroma letniki? Kako bo poskrbljeno za medosebno distanco? Ali bodo 50:15 - učenci istega razreda razdeljeni v več učilnic? -Odgovorov na ta 50:23 - vprašanja Vlada Republike Slovenije še ni dobila. Pristojno 50:27 - ministrstvo mora najprej pripraviti morebitne modele uresničevanja 50:33 - odločitve, da se ponovno zažene delo vrtcev, šol, srednjih šol, 50:42 - vse to je zelo zahteven zalogaj. Spremljamo, kaj se dogaja drugod 50:48 - po svetu, ponekod sindikati učiteljev ostro temu nasprotujejo. 50:54 - Zjutraj sem prebral depešo, ki govori, da se je Romunija 50:57 - odločila, da do poletja v letošnjem šolskem letu ne bo več pouka 51:03 - in vsaka država se odloča po svoje. To, kar v tem trenutku 51:07 - vemo, je, da matura v Sloveniji bo in da se razmišlja o načinu 51:13 - in pogojih, kako bi se maturantom omogočilo, da vendarle pred maturo 51:18 - opravijo še nekaj priprav. Ali se bo to vse dogajalo online, 51:24 - ali se bo dogajalo v šolah, pod kakšnimi pogoji, koliko bo 51:28 - bivanja v šolah, koliko bo v nadaljevanju online, to so vse 51:32 - strokovna vprašanja, na katera mora odgovoriti pristojno ministrstvo. 51:37 - Hvala. Novinarji Slovenske tiskovne agencije in novinar 51:41 - POP TV-ja Miha Drozg imajo podobno vprašanje, in sicer STA 51:46 - sprašuje, ali sta svetovalna skupina pri Ministrstvu za zdravje 51:51 - ali vlada že sprejeli kakšno mnenje glede odločitve Slovenske 51:56 - škofovske konference o odprtju cerkev, medtem ko Miha Drozg 52:03 - sprašuje še, kaj na to pravi epidemiološka stroka, kakšen bo 52:11 - torej odgovor vlade na to odločitev? -Tako vprašanje sem prejel že 52:18 - včeraj od Slovenske tiskovne agencije in nanj nisem odgovoril 52:23 - iz večih razlogov. Prvič zato, ker sta pri nas cerkev in država 52:27 - ločeni, drugič, bil sem pomirjen, ko sem včeraj zvečer spremljal 52:33 - obe osrednji televiziji, pa sem tam videl tudi župnika 52:37 - iz Bohinja, ki je povedal, da o tem še ni razmišljal 52:42 - in da čaka navodila, ki jih bo Slovenska škofovska konferenca 52:47 - objavila jutri zvečer. Sem si pa ta navodila pogledal in lahko povem 52:55 - svoje laično mnenje, in to spet ne sme biti odgovor uradnega 53:01 - govorca vlade. Tukaj vam zdaj od tega trenutka naprej odgovarjam 53:04 - kot Jelko Kacin. Bil sem presenečen nad tem, kako natančno, kako 53:10 - podrobno, kako celovito so pripravljena ta navodila za vsak del 53:16 - bogoslužja posebej. Tisto, kar je najlažje povedati ob vsem tem, 53:23 - da blagoslovljene vode ni nikjer in je ne bo, za vse to so 53:27 - pripravljeni nadomestni ukrepi, da tudi spovedi ne more biti 53:32 - na tak način, kot je obstajala nekoč, ker so te kabine absolutno 53:37 - neprimerne za spoved v času naše epidemije covid-19 53:45 - in cela vrsta teh podrobnih navodil je. Vseeno lahko povem, 53:49 - da je Slovenska škofovska konferenca na generalni sekretariat 53:54 - vlade pravočasno poslala predlog teh navodil in meni osebno se zdijo 54:00 - ta navodila zelo natančna, pravočasna in ne bi smela prispevati 54:05 - k širitvi covida. Nasprotno, dosledno spoštujejo vse ukrepe, 54:11 - ki so bili na Vladi Republike Slovenije sprejeti za zajezitev 54:17 - epidemije. -Hvala. Novinarka Sabina Zonta, novinarka Televizije 54:25 - Slovenija, pa sprašuje, ali je vlada dobila poročilo o nabavah 54:28 - zaščitne opreme? Ste ga videli? Kakor smo neuradno izvedeli, 54:33 - so v njem tudi deli, ki obremenjujejo gospoda Zakrajška 54:37 - in gospoda Galeta. Kdaj bo poročilo javno? -Poročila nisem videl, 54:44 - nisem član vlade, ampak udeležil se bom današnje popoldanske seje 54:49 - vlade. Poročilo bom videl in kot veste, bo poročilo poslano 54:55 - v Državni zbor. Kaj pa je v njem, kaj je v vsakem posameznem 55:00 - delu, ki so ga prispevala posamezna ministrstva, pa v tem 55:04 - trenutku ne vem, zato tega pred obravnavo na vladi tudi ne 55:08 - morem in ne smem razglašati. -Hvala. Špela Bezjak, novinarka 55:15 - POP TV, piše takole: Pravite, da so knjižnice imele tedne časa, 55:22 - da se pripravijo na ponovno odprtje, kar pa so tudi storile; 55:27 - združeni so zato spisali smernice, kako delovati ob ponovnem odprtju, 55:33 - jih poslali na Ministrstvo za kulturo in NIJZ; a odgovora 55:37 - niso dobili. Ga lahko pričakujejo danes oziroma v prihodnjih dneh 55:41 - ali jim svetujete, da se ravnajo po zastavljenih smernicah, 55:46 - čeprav jih NIJZ ni potrdil? -Tega dejstva nisem poznal. 55:53 - Prosim vas, da mi pošljete ta predlog smernic na moj naslov, 56:00 - službeni naslov, vam pa obljubim, da bom takoj po končani konferenci 56:05 - in po pogovoru z današnjimi gosti poklical tako ministra kot tudi 56:11 - vršilca dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno 56:16 - zdravje in se pozanimal, kje stvari stojijo, če je temu tako. 56:21 - Hvala. Snežana Ilijaš, Radio Slovenija, pa piše tako: 56:26 - Glede na vse večje rahljanje ukrepov nas zanima, kdaj bodo tudi 56:30 - vladne novinarske konference sproščene glede prisotnosti 56:36 - novinarjev v živo? -Lahko zastavimo vprašanje 56:43 - tudi nekoliko drugače. Kdaj bo začel zasedati Evropski 56:47 - svet, kdaj bo začela zasedati Evropska komisija, kdaj bodo začeli 56:53 - zasedati tudi drugi organi. Mi smo se odločili, da v začetku 56:58 - epidemije zastavimo naše delo na način, da bomo obvarovali 57:03 - tako nastopajoče kot tudi novinarje in bomo preprečevali širitev okužb. 57:10 - Ko bo prišlo do ocene, da je epidemija tako oslabljena, 57:17 - da si bomo to lahko dovolili, bo prišlo tudi do tega. Ampak še 57:22 - enkrat, vam pa zdaj govorim kot uradni govorec za covid-19, 57:27 - mi, ki nastopamo tukaj na teh vladinih tiskovnih konferencah, 57:32 - in jaz sem izključno govorec za covid-19, čeprav moram kdaj 57:37 - razložiti še kaj več, mi ne bomo širili okužbe. In do takrat imate, 57:44 - imajo vsi novinarji možnost, da nas naslavljajo neposredno. 57:49 - Tisti, ki ne živijo in ne delajo v Ljubljani, lahko vprašanja 57:53 - posredujejo v realnem času tudi po mailu in jaz bi rad izkoristil 57:59 - to priložnost in se zahvalil vam, gospa Nataša, ki vse to skrbno 58:04 - beležite in nas soočate s temi vprašanji, čeprav novinarjem sam 58:10 - ne morem gledati v oči, pa vsaj vas lahko vedno gledam 58:13 - v živo in odgovarjam vam osebno v imenu in za vse druge novinarje. 58:20 - Ampak običajno je tudi kak novinar v studiu in zastavi vprašanje 58:24 - v živo. -Hvala lepa za vse, do tega trenutka nismo prejeli 58:30 - drugih novinarskih vprašanj, zato vam lahko zaželim samo še 58:35 - naprej uspešen in zdrav dan in na svidenje spet na naslednji 58:39 - tiskovni konferenci. -Hvala za pomoč pri izvedbi te novinarske 58:45 - konference, hvala vsem gostom, ponovno se vidimo jutri, ostanite 58:50 - zdravi, vas pa želim samo spomniti, jutri bo z nami ponovno 58:55 - profesor Petrovec, da nam pove, kaj je bilo doseženo v tej 59:00 - vsenacionalni raziskavi, od katere si toliko obetamo, predvsem pa 59:06 - svetovalna skupina, pri pripravi stališč in predlogov za nadaljnje 59:10 - sproščanje in z nami bo tudi minister za gospodarske dejavnosti 59:16 - in tehnologijo, podpredsednik vlade gospod Zdravko Počivalšek, 59:22 - ki je ta trenutek na srečanju s hrvaškim ministrom za turizem, 59:26 - in spregovoril bo tretjem svežnju ukrepov, ki naj ublažijo 59:33 - in posledice covida, to še zlasti velja za vprašanje turizma 59:38 - in verjamem, da bo imel veliko vprašanj, več vprašanj s področja 59:43 - turizma in svobode gibanja in odhoda čez mejo, kot pa tistih, 59:47 - s katerimi ga zasipajo v zadnjih dneh. Hvala lepa. Ostanite zdravi, 59:52 - skupaj bomo zmogli. -Srečno. 59:55 - -