00:04 - Spoštovane gledalke in gledalci, novinarke in novinarji, gospa Nataša 00:10 - v studiu TV Slovenija, vsem skupaj lep pozdrav na ta res deževen dan. 00:18 - Po dobrih dveh mesecih, ko ste otroci, učenci, dijaki 00:23 - in seveda starši uspešno vzpostavili šolanje na daljavo in od doma, 00:28 - nam trenutno ugodni zdravstveni podatki o epidemiji kažejo, 00:32 - da se zaenkrat lahko počasi in previdno vračamo v šolske 00:36 - klopi, ki omogočajo še bolj oseben in neposreden prenos 00:41 - znanja iz učiteljic in vzgojiteljic na učence. Vzporedno in hkrati 00:48 - s tem je seveda potrebno misliti tudi na varno delo 00:51 - vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev, profesoric 00:56 - in profesorjev ter vseh ostalih podpornih delavcev v vzgojno 01:00 - izobraževalnih inštitucijah. Na pot ponovnega odpiranja 01:07 - se postopoma že podajajo tako države v Evropi, kot so Hrvaška, 01:11 - Danska, Francija, Nemčija, Luksemburg, kot tudi drugje, 01:15 - v Avstraliji, na Japonskem in Kitajskem. Povratek v šolske 01:19 - klopi vsaj za določen del populacije tehtamo Belgija, Grčija, 01:25 - Avstrija in tudi Slovenija. Medtem naša soseda Italija 01:29 - še vedno ostaja zelo, zelo zadržana. Vlada trenutno v tesnem 01:37 - sodelovanju s stroko preučuje možnost odprtja določenega dela 01:41 - izobraževalnih ustanov za ponedeljek, 18. maja. 01:46 - Medtem ko smo včeraj že predstavili strokovne nastavke 01:50 - za zagon izobraževalnih procesov, bomo danes naslovili še dodatne 01:54 - dileme in rešitve, ki jih razvijajo pri tem delu. Vlada bo končno 02:02 - odločitev o vrnitvi nazaj v vrtce in šolske klopi na osnovi priporočil 02:08 - strokovne skupine pri Ministrstvu za zdravje sprejela do konca tega 02:13 - tedna. Danes sta z nami direktor Zavoda Republike Slovenije 02:19 - za šolstvo doktor Vinko Logaj ter vodja strokovne svetovalne 02:27 - skupine pri Ministrstvu za zdravje profesor doktor 02:32 - Bojana Beović. 02:37 - V luči odpiranja vzgojno-izobraževalnega procesa 02:41 - v Sloveniji najprej k besedi vabim direktorja Zavoda za šolstvo 02:45 - doktorja Logaja, ki bo danes predstavil načrte in delovanje 02:50 - zavoda, ki bo vodilo v varno odpiranje vrtcev, osnovnih 02:55 - in srednjih šol, glasbenih šol ter dijaških domov. Se opravičujem, 03:03 - dijaških domov. Želim pa posebej opozoriti, da tokrat predlagam, 03:08 - da naša oba gosta odgovarjata na vprašanja po koncu svoje 03:13 - predstavitve, tako da bi lahko vsak drug drugega dopolnjevala 03:19 - in da bi ta naš pogovor oziroma izmenjava pogledov potekala 03:24 - čim bolj vsebinsko. Doktor Logaj, prosim za vašo predstavitev. 03:34 - Hvala lepa, spoštovane, spoštovani, vsi skupaj lepo pozdravljeni. 03:42 - Uvodoma mi dovolite, da predstavim nekaj temeljnih 03:47 - nalog Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Torej, naše osnovno 03:53 - poslanstvo je vsebinska priprava in spremljava učnih 03:58 - načrtov za predmete v splošno izobraževalnih programih, to je 04:04 - v vrtcih, v osnovnih šolah, v gimnazijah in za splošno 04:11 - izobraževalne predmete v programih poklicnih in strokovnih 04:16 - šol. Zelo pomembna naloga pa je podpora vzgojiteljicam, 04:23 - učiteljem in učiteljicam ter ravnateljem in ravnateljicam 04:28 - na področju izvajanja kurikula v vrtcih ter predmetov in programov 04:35 - v osnovni šoli in gimnaziji pri splošno izobraževalnih 04:39 - predmetih, pa tudi v nižjem poklicnem izobraževanju, srednjem 04:44 - poklicnem izobraževanju, srednjem strokovnem in poklicno 04:49 - tehniškem izobraževanju. Pomembno je, da ves čas 04:54 - delovanja usklajujemo tudi aktivnosti z resornim Ministrstvom 04:59 - za izobraževanje, znanost in šport, z ravnatelji, ki so 05:05 - neposredno vpeti v organizacijo šolskega dela in z učitelji, 05:10 - ki so neposredno angažirani pri delu z otroki oziroma učenci 05:16 - v šolah, dijaki v srednjih šolah in pa otroki v vrtcih. Morda nekaj 05:25 - primerjalnih podatkov od 16. marca, ko smo začeli v Sloveniji 05:31 - z izobraževanjem na daljavo pa do današnjega dne. 05:38 - Torej, če pogledamo skupno število zaposlenih strokovnih 05:43 - delavcev v vzgoji in izobraževanju, je vključno z vzgojiteljicami 05:50 - in vzgojitelji v vrtcih teh več kot 35.000. 05:56 - Štel sem tudi pomočnice vzgojiteljic. V tem času smo 06:02 - za teh 35.000 strokovnih delavcev 06:09 - izvedli številna usposabljanja na daljavo, številne podporne 06:15 - aktivnosti in vključilo se jih je 06:19 - 21.416, in v posamezne konzultacije 06:25 - z našimi svetovalci, ki delujejo za vse predmete 06:30 - in predmetna področja na celotnem območju Republike Slovenije še 06:35 - dodatnih 5.000, tako lahko ugotavljamo, da smo zajeli skoraj 06:42 - 73 odstotkov vseh zaposlenih strokovnih delavcev na področju 06:48 - vzgoje in izobraževanja, kar se nam zdi izredno pomembno 06:52 - za ohranjanje stika pri izvajanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti. 07:01 - V tem času smo izdali kar nekaj priporočil in jih seveda 07:07 - uskladili tudi z ravnatelji, nekatera tudi s predstavniki 07:13 - fakultet in vsa s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, 07:19 - znanost in šport. In sicer že 13. marca smo podali osnovne 07:26 - usmeritve za delo osnovnih in srednjih šol v času izobraževanja 07:31 - na daljavo, v nadaljevanju smo izdali navodila za ravnatelje 07:37 - osnovnih šol in srednjih šol, ki so bila usmerjena zlasti 07:42 - v organizacijo dela in pa v pedagoško vodenje, v mesecu 07:49 - aprilu pa smo pristopili k usmeritvam za preverjanje 07:53 - in ocenjevanje znanja v programih osnovnih šol, gimnazij, nižjega 07:57 - poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, 08:02 - srednjega strokovnega izobraževanja, v prilagojenih programih, v osnovnih 08:10 - šolah, tudi z nižjim izobrazbenim standardom, v glasbenih šolah 08:17 - in pa tudi za vzgojni program. Priporočila, ki so sledila, so bila 08:24 - tudi za ranljive populacije, posebej za zagotavljanje pomoči 08:30 - učencem Romom in v nadaljevanju 08:35 - torej glede na zdravstvene razmere smo se potem 08:41 - lotili priporočil za odpiranje, postopno odpiranje 08:46 - vrtcev in šol, ker menimo, da je nujno potrebna dobra 08:52 - organizacija in sama priprava. Če morda pogledamo nekaj 09:00 - številk, torej, kaj pomeni prva faza odpiranja šol, za vse vrtce, 09:09 - za vse otroke v vrtcih, teh je nekaj več kot 80.000, tečejo intenzivne 09:16 - priprave za organizacijo dela in odpiranje vrtcev. Prav tako 09:22 - za približno 80.000 šoloobveznih otrok 09:29 - v prvi triadi in čez en teden potem še učencev v devetem 09:35 - razredu, od več kot 180.000 učencev v osnovnih šolah 09:42 - in za približno 15.000 srednješolcev, ki letos 09:48 - zaključujejo svoje izobraževanje, od skupaj več kot 70.000 dijakov. 09:55 - Če bi sešteli te številke, torej, govorimo o tistih, ki so 10:02 - posredno in neposredno povezani s šolo, o starših tudi, ki so v času 10:08 - izobraževanja odigrali tudi zelo pomembno vlogo, v času izobraževanja 10:14 - na domu odigrali zelo pomembno vlogo, torej, govorimo skoraj 10:19 - o milijonu ljudi. Priporočila za ponovno odprtje vrtcev v času 10:28 - posebnih razmer gredo zlasti v smeri vsebinske priprave. Torej, 10:35 - organizacija vzgojno-izobraževalnega dela na način, da otroci v vrtcu 10:43 - v čim krajšem času pridobijo občutek varnosti in zaupanja. 10:49 - Zato se zavedamo, da ponovno odprtje vrtcev pomeni tudi ponovitev 10:56 - uvajalnega obdobja, zlasti za tiste najmanjše. Priporočamo, da se 11:04 - strokovni delavci prilagodijo otrokom, da ne hitijo z izvajanjem 11:12 - programa, četudi ne bodo vsi cilji kurikuluma za vrtce v letošnjem 11:18 - letu realizirani. Priporočamo tudi dejavnosti, ki pripomorejo 11:25 - k zdravemu načinu življenja. Veliko časa naj bo namenjenega 11:31 - za igro v naravi, branju otroške literature, slikanic, pogovorom 11:38 - z otroki, ustvarjalnim igram in izkoristku vseh priložnosti 11:44 - za gibanje otrok. Dejavnosti v vrtcih naj bodo organizirane 11:52 - po kotičkih, ki naj bodo opremljeni tudi z materiali, ki se ga lahko 11:59 - pogosto menja. Otrokom naj bodo na voljo strokovni delavci tudi 12:07 - za čustveno bližino. Pozorni naj bodo na čustvene stiske otrok, 12:13 - jim dajo priložnost, da tudi svoja čustva izrazijo. Posebne pozornosti 12:20 - naj bodo deležni otroci iz ranljivih skupin. Način dela in pristop 12:27 - do otrok sta v tem trenutku mnogo bolj pomembna od same 12:33 - načrtovane vsebine, zaključkom uvajalnega obdobja in v nadaljnjem 12:39 - izvajanjem programa pa verjamem, da bomo prišli v ustaljene tire 12:46 - vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Tisto, kar se nam zdi pomembno, 12:51 - torej komunikacija s starši in tudi v zvezi z izvajanjem 12:57 - higienskih priporočil, smo priporočili izdelavo protokolov 13:05 - in tudi seznanitev staršev s temi protokoli in verjamem, da bodo 13:10 - ti dogovori in dialog med vrtci in starši tudi uspešno stekli. 13:19 - V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v osnovnih šolah priporočamo 13:25 - neko prilagoditveno obdobje, okvirno v obdobju enega tedna 13:32 - in postopno poglabljanje in nadgrajevanje dosežene ravni 13:37 - znanja, pridobljenega v obliki izobraževanja na daljavo. 13:42 - Izredno pomembna je pri temu pozitivno naravnanost učiteljev, 13:47 - starši in učitelji naj ne prenašajo lastne tesnobe na učence. Posebno 13:55 - pozornost naj učitelji namenijo načrtovanju časa in dejavnosti 14:02 - za pogovor z učenci. Čas naj bo strukturiran, povezan tudi s cilji 14:09 - v učnih načrtih v povezavi z vsebinami, odnosi, jaz, skupnost, 14:16 - zdravje itd. Učitelji naj bodo še posebej občutljivi in usmerjeni 14:25 - na doživljanje varnosti ter zmanjšanje negotovosti v šolskem 14:31 - prostoru. Naj ne razmišljajo, da se DA z vstopom v razrede popolnoma 14:40 - vse nadoknaditi v zelo kratkem času. Poudarek naj bo na individualnem delu 14:46 - z učenci. Učitelji naj pri tem upoštevajo tudi vse razlike med 14:52 - učenci. Večji obseg pomoči naj bo za tiste učence, ki v času 14:59 - izobraževanja na daljavo niso uspeli usvojiti temeljnih 15:05 - ciljev. Učitelji naj učence izdatno spodbudijo k organiziranim 15:14 - in usmerjenim gibalnim aktivnostim. 15:19 - Ocenjevanje naj poteka le v primeru, ko je to potrebno. 15:24 - Pred ocenjevanjem priporočamo, naj gre za dosledno 15:31 - izvajanje, preverjanje znanja in upoštevanje tistih priporočil, 15:36 - ki smo jih v zvezi s preverjanjem znanja objavili že predhodno. 15:42 - Učencem, ki iz zdravstvenih in drugih opravičenih razlogov ne bodo prišli 15:49 - v šolo, naj šole prilagodijo oblike in metode dela. 15:56 - Mi vemo, da učitelji znajo in so že v preteklosti 16:02 - zelo dobro poskrbeli tudi za učence, ki so 16:08 - iz upravičenih razlogov izostali iz šole in so jih podprli 16:13 - z ustreznimi gradivi. Učenci devetega razreda se bodo v osnovne šole vrnili 16:21 - en teden kasneje. Šole bodo za načrtovanje organizacije dela, 16:27 - usmeritve in pa delo za delo z učenci prejele priporočila v tem 16:35 - tednu. Priprava priporočil pa je v teku tudi za zavode, ki izvajajo 16:42 - prilagojene programe osnovnih šol in pa programe srednješolskega 16:47 - izobraževanja. V zaključnih letnikih srednješolskega 16:54 - izobraževanja so dijaki bistveno bolj samostojni, učitelji naj 17:02 - delo načrtujejo v povezavi z izobraževanjem na daljavo, 17:07 - pouk v prvem tednu naj bo usmerjen v zaključevanje in morebitno 17:14 - izboljševanje in popravljanje ocen ter pridobivanje ocen za tiste 17:20 - dijake, ki so bili morebiti neocenjeni. Priporočamo, da imajo 17:28 - dijaki večino ocen zaključenih že do prihoda v šolo, 17:35 - torej že iz izobraževanja na daljavo. 17:39 - Učitelji naj ne zahtevajo od dijakov več ocen, 17:43 - kot je nujno potrebno. Pomemben del časa pa naj bo namenjen 17:49 - pripravi na zaključek izobraževanja, tu gre v poklicnem izobraževanju 17:55 - za zaključni izpit, v srednjem strokovnem za poklicno maturo 17:59 - in gimnazijskem izobraževanju pa za maturo. Verjamemo, da je 18:05 - pred učitelji in ravnatelji, ki se ukvarjajo z organizacijo dela 18:11 - izredno velik izziv. 18:13 - Prepričani smo, da starši 18:23 - razumejo tudi vse potrebne organizacijske 18:28 - in vsebinske priprave in verjamemo, da bo dialog 18:32 - med učitelji in starši ter učenci dobro stekel in bomo lahko 18:39 - v prihajajočem obdobju nadoknadili 18:45 - še 13 odstotkov šolskega leta v obliki klasičnega pouka, 18:54 - približno dve tretjini smo ga izvedli do 16.marca, 19:00 - dobrih 20 odstotkov pa je bil tisti delež, ki je tekel 19:06 - na daljavo z vsemi napori, ki so jih vlagali učitelji, starši, 19:12 - naši svetovalci, ravnatelji in celotno okolje. Verjamem, da bodo 19:20 - šole varno pripravljene in vrtci tudi varno pripravljeni 19:25 - in organizacija takšna, da bo pouk lahko uspešno stekel. Hvala lepa. 19:49 - Torej najlepša hvala za predstavitev s strani dr. Logaja, zdaj pa prosim 19:55 - profesorico dr. Bojano Beović za njen prispevek k današnjemu 20:00 - razmišljanju. Prosim. 20:07 - Hvala za besedo in lepo pozdravljeni. Epidemija covid-19 se v Sloveniji res 20:12 - lepo umirja, že od 30.4. nimamo več kot 10 novih dokazanih primerov 20:18 - dnevno, kar je manj kot odstotek prirasta t. i. reprodukcijsko 20:23 - število, mislim, da zdaj že cela Slovenija ve, kaj to je, je zdrselo 20:27 - pod ena. Se pravi posamezni okuženi torej v povprečju okuži precej manj 20:32 - kot enega novega bolnika. To je očitno posledica sorazmerno 20:36 - majhnega števila okuženih trenutno v populaciji, torej učinkovitih 20:40 - ukrepov za zmanjšanje prenosa virusa ob pravem času in obenem zelo 20:46 - skrbnega dela terenskih epidemiologov, ki vsak primer 20:49 - raziščejo in zamejijo s karantenami kontaktov. 20:53 - Večina zbolelih ... kontaktov znanih okuženih. Torej vemo že za žarišče 21:01 - in pričakujemo, da bo posameznik, ki je bil v stiku s prejšnjim 21:06 - bolnikom tudi zbolel. Brez znanega kontakta gre za okužbe vnesene iz 21:13 - tujine. No, kljub ugodnim številkam in posrednemu sklepanju 21:18 - na dobro umirjanje epidemije, pa vendarle še čakamo na učinke 21:23 - sproščanja ukrepov po prvomajskih praznikih in to je, kot smo že 21:28 - večkrat omenili, neke vrste preizkus našega zdaj pa osebnega vedenja. 21:34 - Če bodo konec tedna te razmere ostale enake, bomo s sproščanjem 21:38 - ukrepov bistveno bolj smeli. Blizu je torej normalizacija življenja 21:44 - na skoraj vseh področjih in s tem tudi varno odpiranje 21:49 - šolskega področja, o katerem je v zadnjih dneh največ govora. 21:53 - Seveda mora vsako sproščanje spremljati spremenjeno vedenje 21:57 - vsakega posameznika. Torej ne dihajmo v sogovornika brez maske, 22:03 - ne kašljajmo v drugega človeka, ne prenašajmo virusa z umazanimi 22:06 - rokami. Vsako našo dejavnost, delovno ali prostočasno, moramo organizirati 22:11 - tako, da prenosov enostavno ne bo, da ne bodo mogoči. Ti višji higienski 22:15 - standardi bodo imeli seveda učinke tudi na druge bolezni, manj bo okužb 22:22 - dihal, kot veste smo imeli na infekcijski kliniki zelo malo 22:26 - otrok zdaj spomladi, ker so bili doma, niso prenašali okužb. To bo 22:30 - imelo na koncu pravzaprav ugodne učinke tudi na gospodarstvo. Jaz bi 22:35 - zelo na kratko, čeprav to ni danes glavna tema, opozorila na vsaj dve 22:40 - nerešeni vprašanji oz. nekaj, kar nas skrbi ob neizogibnem 22:48 - povečanju števila okužb v prihodnosti ne glede na to, kako bo to veliko. 22:53 - Prva bo gotovo odpiranje meja. Evropska komisija izrecno opozarja, 22:59 - da mora biti odpiranje meja soglasno in v začetku omejeno 23:04 - na države s primerljivim tveganjem. To tveganje za okužbo 23:08 - z novim koronavirusom pa se ne odraža samo v številu obolelih, ampak tudi 23:13 - v tem, kako posamezna država bolezen covid-19 obvladuje, se pravi, koliko 23:18 - testov napravi, koga testira, kako deluje njena epidemiološka služba. 23:24 - Drug velik problem so kapacitete zdravstva. 23:28 - Novi val covid-19, če bo enak ali obsežnejši, 23:31 - bo ponovno ustavil drugo zdravstveno dejavnost. Ne gre 23:36 - toliko za opremo, predvsem ventilatorje, gre za fizični prostor 23:40 - v močno zastarelih zgradbah in predvsem kader. Trenutno delo 23:45 - je bilo možno, ker so na pomoč priskočili zdravniki drugih 23:48 - specialnosti, določene dele bolnišnic smo kar zaprli, predvsem 23:52 - so pomagali anesteziologi, ki seveda potem ne morejo sodelovati 23:56 - pri kirurških posegih in podobno. Velik problem predstavlja tudi 24:01 - zdravstvena oskrba v domovih za ostarele, tu so nujno potrebne 24:04 - kadrovske okrepitve, seveda, povezane z dodatnim financiranjem. 24:08 - Vse to so v bistvu stare težave, povezane s kronično podhranjenostjo 24:12 - slovenskega zdravstva, in če je bilo mislim, da v zadnjih 24:18 - dneh, zadnjih tednih kaj dobro pokazano, je to, da je pravzaprav 24:23 - najboljši del slovenskega zdravstva obstoječi kader, 24:28 - kljub temu, da skromen po številu, se je v kriznih razmerah odzval 24:32 - več kot odlično. Zdaj v kratkem pričakujemo v državi odpiranje 24:37 - šolstva, že v začetku sem povedala, da prvi kazalniki kažejo, 24:42 - da bo to kar varno, na temo šolstva so in bodo več povedali 24:48 - o detajlih kolegi, ki so se s to problematiko res podrobno 24:52 - ukvarjali, z zdravstvene strani predvsem Nacionalni inštitut 24:57 - za javno zdravje. Zdaj ob podrobno in skrbno napisanih 25:01 - in tudi usklajenih navodilih med zdravstvom in pedagoško 25:05 - stroko je predvsem pomembno njihovo zdravorazumsko upoštevanje 25:11 - in razumevanje dejstva, zakaj so bila navodila sploh 25:16 - uvedena. To je to osnovno vodilo, ki se ga moramo zavedati takrat, 25:21 - ko nam je neprijetno naše delovne navade seveda spreminjati, 25:25 - zdravstvo je v zadnjih tednih šlo prav skozi to. Torej, to je vse 25:30 - skupaj uvedeno zato, da ostanemo zdravi, naši otroci, mi, naši 25:35 - starši, vsi skupaj. Hvala lepa. -Dober dan iz studia ena Televizije 25:41 - Slovenija, kjer začenjamo z vprašanji slovenskih novinarjev. 25:47 - Več vprašanj je doktor Vinku Logaju namenila novinarka Špela Kuralt, 25:54 - Delo. Brala jih bom zapovrstjo. Kako konkretno naj učiteljice prve 26:02 - triade delajo, da se otroci ne bodo družili oziroma ne bodo 26:07 - preblizu skupaj? -Zdaj, tu gre bolj za navodila Nacionalnega 26:15 - inštituta, vendarle, tista usmeritev, ki je dana, da se 26:21 - med skupinami otroci ne mešajo. Ravno v času priprave teh navodil 26:28 - smo se o tem veliko pogovarjali, torej, pri najmanjših otrocih to 26:34 - interakcijo med učiteljem in otroki in med otroki ni možno odpraviti, 26:42 - zato torej vemo, in so v tej smeri pripravljena tudi priporočila, 26:47 - da se bodo znotraj skupine učenci sigurno približevali, dotikali 26:55 - pri igri tudi z učiteljico, nenazadnje so to neki pristopi 27:02 - tudi pri neposrednih stikih učitelja z učencem, ki učencu 27:08 - dajejo občutek varnosti, občutek varnega in tudi spodbudnega 27:14 - učnega okolja. -Kaj konkretno predlagate vzgojiteljicam, da naj 27:18 - storijo, ko bo otrok jokal in ga bodo hotele potolažiti, 27:23 - če naj si najprej umijejo roke? 27:27 - Torej, sigurno ta higienski režim 27:35 - predstavlja neke nove aktivnosti, tudi neke nove navade, 27:39 - ki jih bomo zagotovo sčasoma pridobili. Vzgojiteljica naj mirno 27:46 - vzame tega otroka v naročje in ga potolaži, tako kot je to 27:49 - počela, preden je prišlo do te okužbe. -Učitelji in vzgojitelji 27:57 - pravijo, da so navodila neživljenjska, da se jih v šolah 28:01 - in vrtcih ne bo dalo izvajati. Kako odgovarjate? -Navodila, 28:10 - priporočila, smernice, tako z vidika pedagoške stroke kot tudi sem 28:16 - prepričan, da z vidika zdravstvene stroke, pomenijo bistveno spremembo 28:24 - v načinu delovanja, zato smo tudi priporočili v tem pripravljalnem 28:30 - obdobju pripravo protokolov in pa tudi strokovno delo v okviru 28:37 - pedagoških konferenc in drugih strokovnih organov in verjamem, 28:42 - da bodo učitelji temu kos. -V prvi triadi bo potrebno bistveno 28:48 - več učiteljev kot doslej. Domnevamo lahko, da si bodo 28:52 - šole pomagale z učitelji višjih razredov, ki jih bodo čakali še 28:56 - njihovi učenci za delo na daljavo. Prav tako naj bi delo na daljavo 29:01 - še naprej izvajali za tiste, ki v šolo ne bodo mogli. 29:07 - Koliko časa naj potemtakem traja delovnik učitelja in kako naj 29:12 - učitelj vse to izpelje? -Torej, naše izhodišče pri pripravi 29:19 - priporočil je bila tudi simulacija možne organizacije 29:27 - na nekaterih značilnih tipih šol, velikih šolah, 29:31 - manjših šolah. Mi menimo, da se bodo znotraj šole 29:38 - lahko organizirali na način, da bodo kljub temu, 29:41 - da so v prvi triadi skupine učencev manjše, kot je 29:46 - oddelek, tam, kjer število učencev v oddelku presega 29:53 - maksimalno mejo zaradi zdravstvenih razmer in da bodo 29:58 - z notranjo organizacijo zadeve postavljene na način, da bo prvo 30:03 - triado možno izvesti v okviru delovnega časa. Mi imamo, vemo, 30:11 - da imamo več različnih kategorij učiteljev, ne prihajajo v šolo učenci 30:19 - četrtih razredov, kjer imamo tudi učitelje podaljšanega bivanja, 30:24 - imamo učitelje za dodatno strokovno pomoč, verjamem, 30:30 - da bodo priskočili na pomoč nekateri učitelji tako imenovanih 30:34 - vzgojnih predmetov, tako da se mi zdi, da vsaj tudi po pogovorih, 30:41 - ki smo jih imeli z ravnatelji, je v prvi triadi možno organizirati 30:46 - kvaliteten in tudi varen pouk. -Kako boste poskrbeli za učitelje, 30:51 - da ne bodo prenašali svoje lastne tesnobe na učence? 30:57 - Torej, rad bi pojasnil, da vendarle celotno pedagoško vodenje 31:03 - in organizacija dela poteka na šoli. Mi smo že, tudi na spletni 31:11 - strani Zavoda za šolstvo, objavili nekatera priporočila 31:16 - in aktivnosti za opravljanje tega dela. Mislim pa, da tesnoba 31:24 - z dobro organizacijo, z jasnimi protokoli znotraj šole 31:31 - tudi izzveni. -Devetošolci se vračajo v šole, ko bodo praktično 31:37 - vsa ocenjevanja že zaključena. Če lahko razumemo, da se vračajo 31:42 - v šolo maturanti, ki se bodo pripravljali na maturo, zakaj se 31:46 - vračajo devetošolci? -Po eni strani ne gre čisto 31:54 - za zanemarljiv čas, po drugi strani pa gre za zaključek 32:02 - devetletnega izobraževanja, ki so ga na nek način preživeli v šoli, 32:10 - kar precejšen del s svojimi vrstniki in kaže ta čas izkoristiti tudi 32:18 - za nek takšen zaključek šolskega leta, po drugi strani pa svetujemo, 32:25 - da se učencem ponudi tudi pomoč 32:31 - pri odpravljanju vrzeli v znanju, da dobijo priložnost 32:37 - za izboljšanje katere od zaključenih ocen in da na običajen 32:43 - način zaključijo šolsko leto. -Državni sekretar je 32:47 - včeraj dejal, da se bodo tisti učenci, ki se ne bodo sami 32:52 - sposobni šolati na daljavo, šolali, ko pridejo domov starši. 32:57 - Ali menite, da so se četrtošolci sposobni sami šolati na daljavo 33:02 - in biti sami doma okoli devet ur? -Torej, mi bi radi videli, da bi 33:09 - bile razmere v Sloveniji takšne, da bi stekel pouk normalno 33:15 - v vseh devetih razredih in tudi v srednješolskih programih. 33:20 - Razumem stiske, o tem smo se veliko pogovarjali, 33:29 - prepričan sem, da bomo v tem času uspeli oziroma bodo uspeli 33:36 - tudi starši in učitelji med seboj uskladiti dogovore za delo. 33:44 - Nekaj samostojnega dela so zagotovo sposobni opraviti učenci sami, 33:51 - verjetno pa celotnega dela izobraževanja na daljavo v enaki 33:57 - meri, kot do sedaj, ko so bili skupaj s svojimi starši, tega ni možno 34:03 - storiti. -Hvala lepa, odgovorili ste na vprašanje Špele Kuralt, 34:08 - novinarke Dela. Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne 34:13 - agencije pa vas prosi za pojasnilo, kako je z zagonom pouka 34:18 - v glasbenih šolah? Koliko je vseh učencev glasbenih šol, za katere se 34:24 - v ponedeljek pouk znova seli v učilnice? Kakšna so navodila 34:28 - glede zaščitne opreme učiteljev in učencev, in zagotavljanja 34:33 - varnostne razdalje? Kako bo z ocenjevanjem v glasbenih šolah? 34:40 - Torej, v samih priporočilih s področja, ki jih je pripravil 34:47 - in uskladil Nacionalni inštitut za javno zdravje, je ta segment 34:52 - tudi zajet. Torej, gre za nižje glasbene šole, zagotovo ne morejo 34:59 - potekati tiste dejavnosti, kjer gre za orkestralne dejavnosti, 35:07 - kjer je večje število učencev ali kjer gre za zborovsko dejavnost 35:12 - ali plesno dejavnost, sicer pa tudi samo izobraževanje na daljavo 35:19 - je teklo v glasbenih šolah, kar zadeva preverjanja 35:24 - in ocenjevanja znanja, pa so glasbene šole dobile 35:29 - mislim, da 16. aprila tudi priporočila. -Hvala lepa, še dvoje 35:34 - vprašanj novinarke Špele Bezjak, POP TV. Zaradi organizacije manjših 35:41 - skupin učencev imajo nekatere šole kadrovske težave, saj še 35:46 - vedno ni jasno, koliko učiteljev se bo na delovno mesto lahko 35:49 - vrnilo. Obstaja podatek, koliko učiteljev sodi v ranljive skupine, 35:56 - oziroma imajo zadržke pred povratkom nazaj v šole? Kako svetujete, 36:00 - da se organizirajo tiste šole, kjer utegne zmanjkati učiteljev 36:05 - za vse manjše skupine učencev? -To sem pojasnil že uvodoma, 36:12 - torej, podatek, na katerega, ki ga ni bilo možno predvideti 36:16 - vnaprej, je število strokovnih delavcev oziroma učiteljev, 36:23 - ki se iz objektivnih razlogov ne bodo vrnili na delovno mesto, 36:30 - zagotovo si bodo ravnatelji pomagali pri organizaciji z drugimi 36:37 - učitelji, ki jih imajo na šoli, tudi z nekaterimi učitelji, 36:44 - ki so v času rednega izobraževanja v celotnem delu osnovnošolskega 36:50 - programa izvajali v okviru svoje zaposlitve tudi interesne 36:54 - dejavnosti in z drugimi strokovnimi delavci. V takih primerih, torej, 37:00 - kjer bi prišlo do takšne situacije, je zagotovo potrebno upoštevati 37:07 - nekatere odmike od strogih kadrovskih pogojev, zato da 37:12 - zagotovimo nemoten proces in da zagotovimo varno učno okolje. 37:20 - In še drugo vprašanje novinarke Špele Bezjak. Kako bo z jutranjim 37:24 - varstvom in podaljšanim bivanjem? Tam se srečujejo učenci različnih 37:29 - starosti, razredov, tudi učitelji se naj ne bi mešali in družili 37:34 - vsepovprek. Kako se naj torej organizirajo šole? 37:41 - Enoznačnega recepta ali navodila za organizacijo 37:47 - tovrstne dejavnosti v šolah ni, ker imajo šole izredno 37:51 - različne prostorske možnosti. Verjamem, da je ena od takšnih, 37:57 - da se v večnamenskem prostoru organizira v posameznih delih 38:05 - zbiranje učencev v jutranjem varstvu za posamezne skupine in kot sem se 38:12 - oogovarjal z ravnatelji, imajo še kar nekaj tovrstnih idej, 38:18 - kako bi organizirali to dejavnost in hkrati zagotovili tudi varnostne 38:25 - ukrepe pred tveganjem pred okužbo. -Najlepša hvala za odgovore. Novinar 38:31 - Janez Zalaznik, Žurnal 24.si, pa ima vprašanje za doktorico 38:38 - Bojano Beović in sicer v zvezi z raziskavo o razširjenosti bolezni 38:45 - covid-19. Znanstveniki, ki so opravili vseslovensko raziskavo 38:52 - o razširjenosti bolezni covid-19 so bili zelo zadržani 38:56 - pri interpretaciji rezultatov; nam lahko poveste, kateri izsledki 39:01 - so vas presenetili? 39:07 - Torej mi smo poskušali oceniti, kakšen je obseg 39:12 - problema. Se pravi, kakšno je bilo celokupno število okuženih ljudi 39:19 - v Slovenji z novim koronavirusom s pomočjo modelov in ti modeli so 39:24 - pokazali nekoliko nižje številke. Torej odvisno od seveda metodologije, 39:31 - pa tudi moram reči, da so bile te številke nižje na pol, ni šlo 39:36 - za drugačen red velikosti. Tukaj bi lahko rekli, da je šlo za eno majhno 39:41 - presenečenje, samo en konkreten model je prikazal popolnoma enako 39:46 - številko. Sicer pa so bili rezultati, tako v groben rečeno, 39:52 - pričakovani, torej že na podlagi drugih podatkov smo vedeli, da se 39:59 - epidemija v Sloveniji ni zelo razmahnila. Saj veste, naša smrtnost 40:04 - na milijon, umrljivost na milijon ni zelo velika, ni tako velika kot 40:09 - v mnogih zahodne evropskih državah, potem tudi število bolnikov, ki so 40:14 - bili obravnavani na intenzivnih oddelkih, ne tako zelo. Tako da, 40:18 - tukaj so podatki še kar skladni s tem, kar je pokazala raziskava. 40:24 - Seveda je pa to en pomeni, da nekdo ne bi narobe razumel, da raziskave 40:29 - nismo potrebovali, namreč to, kar smo mi lahko ocenjevali ali napovedovali 40:35 - je bilo vse na podlagi nekih številk, nekih modelov, ki v bistvu temeljijo 40:40 - na poznavanju epidemije pretežno iz Azije. Zato je bilo zelo pomembno 40:45 - narediti raziskavo, ki je šla pa do prav posameznih okuženih ljudi 40:51 - v neposredno dogajanje te okuženosti, protiteles in skratka tega stanja pri 40:58 - bolnikih. Tako da so ti podatki, kot rečeno, zelo pomembni tudi 41:03 - v svetovne merilu. -Kaj so ključne stvari, ki ste se jih vi naučili 41:08 - iz raziskave in vas je presenetilo, da je dejansko okuženo 40-krat več, 41:13 - kot je potrjenih okužb. -Torej iz modelov smo sklepali, 41:18 - da bi bilo število okuženih tam nekje od osem tisoč pa tja do 17 in po enem 41:25 - izračunu, mislim, da je bile številka 68. Seveda, to so vse metodologije, 41:31 - ki temeljijo na določenih izhodiščih in vprašanje, če so 41:35 - ta izhodišča prava. Kot sem že rekla, tukaj gre za ta azijska poročila, ki 41:41 - mogoče pri nas, so lahko pri nas zakonitosti bolezni in njenega 41:46 - širjenja drugačne. To je bilo eno tako zelo zanimivo spoznanje. 41:56 - Vprašanje, seveda še več zanimivosti bomo izvedeli, ne samo zanimivosti, 42:03 - dejstev, ki jih bomo lahko potem uporabljali pri svojem sklepanju 42:08 - in obravnavanju najprej bolnikov in epidemije, pa še čakamo. Gre 42:13 - za podatke o tem, zakaj je pri teh bolnikih, ki so imeli protitelesa 42:18 - šlo, ali so imeli kakšno bolezen v zadnjem času, ali so bili popolnoma 42:23 - zdravi ves ta čas epidemije. In potem bo raziskava še potekala. 42:31 - Ljudi, ki os bili pripravljeni sodelovati v raziskavi bodo 42:35 - spremljali še naprej in bomo ugotovili, koliko se jih bo 42:40 - še okužilo, tudi morda bo možno videti, koliko se bo ponovno okužilo 42:46 - takih, ki že imajo sedaj protitelesa in podobno. 42:50 - Skratka raziskava je izjemno dragocena, kot sem že rekla, 42:54 - za v bistvu znanost na področju bolezni covid-19, ne samo za 43:00 - slovenske razmere. -Je pravilno sklepanje, da 95 odstotkov okuženih 43:06 - tega pravzaprav niti ne opazi? 39 od 41 v raziskavi. In kaj to 43:12 - pomeni za potrebne ukrepe? -Torej vprašanje je, to je zdaj 43:17 - za nazaj podatek, ali jih sploh niso opazili? Še vedno poteka tudi v svetu 43:22 - razprava o tem, ali je bolezen res tako pogosto povsem asimptomatska 43:28 - ali je vendarle, kot rečemo, da ima zelo malo simptomov, 43:31 - je oligosimptomatska ali haucisusimmptomatska, se pravi, 43:35 - da je tako kot en prehlad, človek se par dni slabo počuti. 43:40 - Ali so to pomembni prenašalci? Ena nedavna raziskava je pokazala, 43:45 - da ti ljudje, ki sploh nimajo znakov, niso prenašalci virusa, 43:50 - čeprav razvijajo protitelesa in je virus prisoten. Potem imamo pa 43:54 - to skupino, ki se nam zdi na podlagi do zdaj opravljenih raziskav najbolj 43:58 - nevarna, to so pa ti, ki bodo še zboleli. To prenašanje virusa 44:03 - v obdobju pred simptomi. -Janez Zalaznik, novinar spletnega 44:09 - portala Žurnal 24 vas sprašuje še to, če je za ali s covidom-19 44:17 - umrlo sto ljudi in je bilo okuženih 65 tisoč. Kaj je narobe s sklepanjem, 44:23 - da je smrtnost 0,15-odstotna? Ne gre v tem primeru za delež, 44:29 - ki je prej precenjen kot podcenjen? -Torej, seveda vedno, ko sklepamo 44:37 - o smrtnosti glede na število obolelih, je pomembno, kaj damo 44:42 - v imenovalec. Zdaj, če damo v imenovalec vseh teh 65 ali 60 44:47 - tisoč, kolikor jih je ta raziskava ocenila, da jih je okuženih, je 44:52 - smrtnost bistveno nižja, kot če bi gledali samo dokazano okužene. Zdaj 44:59 - te številke dokazano okuženih in potem njihove smrtnosti se v svetu 45:04 - kar precej ujemajo in še ena značilnost se kaže: tam, kjer je bilo 45:10 - bolnikov v celoti več, je bila tudi smrtnost večja. To si razlagamo 45:16 - s slabo nezmožnostjo zdravstvenega sistema, da bi te bolnike ustrezno 45:22 - obravnaval. Seveda se postavlja vprašanje, kaj predstavlja vsa 45:26 - ta množica ljudi, ki skorajda niso zboleli. Po drugi strani 45:33 - pa imamo recimo bolezen, kot je gripa, kjer tudi nimamo imenovalca, 45:37 - saj ne vemo, koliko ljudi se dejansko okuži, to se sklepa 45:42 - po določeni metodologiji in tam je smrtnost tudi pod en procent, 45:48 - ampak potem je pa še en tretji pogled, namreč nobena gripa, 45:54 - gripi podobna respiratorna bolezen, nobena od njih ne naredi 46:00 - take obremenitve zdravstvenega sistema, ne prinese toliko ljudi 46:04 - v bolnišnico, ni toliko ljudi hudo bolnih in na koncu tudi nima take 46:11 - smrtnosti. To je pa nekaj, kar je pri tej bolezni posebno in je 46:18 - vprašanje, kako je to izračunavanje smrtnosti sploh 46:26 - ustrezno, kaj vse te številke sploh pomenijo. -Hvala lepa. Novinarka 46:31 - Alenka Potočnik STA sprašuje naslednje: na Hrvaškem so že sprejeli 46:37 - korona standarde za turizem. Zanima nas, kako je s pripravo korona 46:41 - standardov za hotele in kampe pri nas? Ali boste sledili istemu 46:46 - principu ali je NIJZ že pripravil navodila za prehajanje meje 46:51 - s Hrvaško? Kako je s sedemdnevno karanteno po vrnitvi v Slovenijo? 46:57 - Torej kot vem, se NIJZ dogovarja z enako inštitucijo 47:05 - na Hrvaškem, ampak ne dogovarja v tem smislu, da bi potem sprejeli 47:10 - nek sklep, kako se bo ravnalo, o tem seveda bo odločalo zunanje 47:14 - ministrstvo oz. vlada, pač odločevalci. Ampak seveda NIJZ mora 47:20 - ugotoviti, kakšno je lahko tveganje za ponovni izbruh okužbe oz. sploh 47:26 - za okužbe z novim koronavirusom v primeru, da se meje odprejo. 47:33 - Še nekaj ste me vprašali na koncu. -Žal sem zdaj že pri drugih 47:39 - vprašanjih. Ja. Se pravi, to je bilo ... 47:48 - Žal, gremo naprej, bom potem našla to vprašanje, in sicer 47:50 - vprašanja zastavlja zdaj novinarka Petra Prešeren 47:54 - s Televizije Slovenija. -Dober dan. Mene pa zanima, 48:01 - ali se obeta kakšna sprememba pri odloku o razkuževanju 48:05 - večstanovanjskih stavb? Ali bo to tudi danes tema 48:09 - na dopisni seji vlade? Če lahko kaj več o tem poveste? 48:14 - To ne bi mogla povedati o dopisni seji vlade, pač pa s strokovnega 48:19 - stališča se ne pripravlja nobena posebna sprememba. 48:23 - Se je ta ukrep izkazal za smiselnega, za učinkovitega 48:27 - v tem času, odkar se ga izvaja? -Torej, gre za enega od ukrepov, 48:32 - ki so bili sprejeti v nekem svežnju ukrepov. Seveda, tukaj 48:35 - je zelo težko pripisati posameznemu ukrepu pomembnost, na vsak način 48:40 - je pa en višji higienski standard potreben čisto v vseh skupnih 48:44 - prostorih, ki jih ljudje uporabljamo. -Pa še to bi vas 48:48 - vprašala. Kakšno težo je imelo mnenje vaše strokovne skupine 48:51 - pri tem, ko se je odločalo, katere ukrepe se bo sproščalo? 48:55 - Je bilo to sproščanje recimo, ki smo ga doživeli v zadnjem tednu, 48:59 - dveh, ki je sprostilo kar nekaj dejavnosti, v skladu s priporočili 49:03 - vaše strokovne skupine? -Ne popolnoma v celoti. Strokovna 49:07 - skupina je bila bolj zadržana, kar je verjetno razumljivo, obstaja 49:12 - ta osnovna zdravniška skrb za zdravje in življenja ljudi, 49:18 - na drugi strani seveda imamo družbo, ki se pač odloča tudi 49:21 - s svojimi interesi, in to je treba razumeti, ampak v grobem sproščanje 49:26 - poteka stopenjsko, to je pa tisto, kar je za nas najbolj pomembno. 49:30 - Hvala lepa. 49:35 - Ponavljam vprašanje, ki ga je poslala novinarka Alenka Potočnik, 49:38 - STA. In sicer, nekaj ste že odgovorili. Takole sprašuje. 49:43 - Na Hrvaškem so torej že sprejeli korona standarde za turizem. 49:47 - Zanima nas, kako je s pripravo korona standardov za hotele 49:50 - in kampe pri nas, če boste sledili istemu principu? Ali je NIJZ že 49:56 - pripravil navodila za prehajanje meje s Hrvaško? Kako je 49:59 - s sedemdnevno karanteno po vrnitvi v Slovenijo? -Ja. Torej, 50:03 - mislim, da sem že odgovorila, kar se tiče prehajanja meje, 50:07 - o tem razpravlja prav danes tudi strokovna skupina in vam še ne morem 50:12 - dati končnega odgovora. Kar se tiče hotelov in kampov, 50:18 - NIJZ že začenja s pripravo, kot sem seznanjena, določenih 50:24 - detajlov. Seveda gre za podobne principe. Kar se tiče karantene, 50:30 - seveda, karantena, obdobje karantene določa inkubacijska 50:34 - doba bolezni. Torej, tisto obdobje, v katerem je pričakovano, da bo 50:40 - človek zbolel in če v tem obdobju ne zboli, potem seveda smo varni, 50:46 - potem ne bo več naprej širil okužbe, ker pač ne bo zbolel. 50:51 - To je za covid-19 14 dni. In večina držav, tudi pri nas 50:57 - recimo za visokorizične tesne kontakte, imamo karanteno 14 dni. 51:03 - Za potnike pa smo se dogovorili, da pravzaprav, če pogledamo 51:08 - raziskave, ki so pa natančno gledale, kakšna je inkubacijska 51:12 - doba te bolezni, pa lahko v bistvu je karantena sedemdnevna, 51:21 - s tem, da jo zaključimo s testom in s tem testom ujamemo še del 51:27 - tega obdobja, ko človek virus že izloča, ni pa še zbolel, 51:32 - tako da bistvu vemo recimo za enih osem, devet dni, ali bo 51:37 - zbolel ali ne, in s tem dosežemo tam nekje več 51:43 - kot 95 odstotkov, mogoče blizu 97 odstotkov primerov. 51:49 - To seveda ni uporabno takrat, ko imamo visokorizičen tesen kontakt 51:55 - s pozitivnim bolnikom. Tam je seveda verjetno, da bo zbolel, bistveno 51:58 - večja in ga moramo opazovati res 14 dni. Za to karanteno na meji je pa 52:04 - tudi verjetnost, da je ta človek že okužen, sorazmerno majhna. 52:08 - On prihaja samo iz nekega okolja, kjer je okužba možna, zato je 52:12 - smiselno, da je pač v tej zaščitni karanteni, na ta način 52:17 - smo mi prišli do tega, ljudem bolj prijaznega obdobja sedmih dni, 52:23 - ki pa mu seveda mora slediti test, in če je seveda to potovanje 52:28 - želja posameznika, je nekje razumljivo, da je ta test 52:32 - po zaključku pač tudi njegova odgovornost nekako in strošek. 52:37 - Hvala lepa. Novinarka Špela Bezjak, POP TV, ima za vas vprašanje 52:41 - glede šol. Ukrepi so znani, pravila napisana; kaj pred ponedeljkom 52:46 - svetujete učiteljem, staršem, učencem, kako čim bolj življenjsko, 52:52 - a hkrati varno ponovno stopiti v šole? -Torej, moje mnenje je, 53:00 - da je vstop ponovno v šolo, glede na razmere, kar se tiče 53:07 - epidemije v Sloveniji, sorazmerno varen. Prav tako so bila 53:13 - pripravljena res natančna, tako odgovorno pripravljena 53:17 - navodila, ki to varnost še dodatno povečujejo, tako da jaz mislim, 53:23 - da naj se šole veselijo, da tveganje ni veliko in da je 53:29 - seveda smiselno, da se otroci in tudi starši, vsi skupaj, da se 53:33 - učimo teh načinov vedenja, kako ne prenašati virus. 53:39 - To je tudi neko tako pomembno znanje ali veščina za otroke, 53:44 - potrebovali bodo tak način vedenja tudi v naslednjih mesecih, 53:49 - verjetno tudi letih. -Hvala lepa za odgovor. Naslednje vprašanje 53:54 - zastavlja novinarka Televizije Slovenija Vanja Kovač. 54:03 - Pozdravljeni. Jaz se spet vračam na domove za starejše. 54:09 - Vprašala sem vas že, če je vaša strokovna komisija 54:12 - dala specifično navodilo, da se okuženih ne izolira izven 54:16 - domov, teh, ki ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja. 54:22 - Zdaj, vi ste mi takrat odgovorili, da ne bi bilo človeško okužene 54:25 - prebivalce umikati iz domov, ker je to njihov dom. 54:29 - Pa vendarle bi s tem preprečili okužbe ostalih stanovalcev, 54:33 - glede na to, da so bili domovi žarišča okužb. Smo se od tega 54:37 - kaj naučili? Ker morda bi lahko bila celo kakšna smrt manj 54:41 - v domovih za starejše. -Lahko. Torej, da končam s tem 54:47 - zadnjim vašim stavkom. Mi seveda zdaj analiziramo svoje 54:52 - delo in ugotavljamo, da je bila smrtnost v domovih za ostarele 55:00 - v Sloveniji med ljudmi, ki so bili okuženi z novim koronavirusom, 55:06 - v primerjavi z vsemi svetovnimi poročili, kar jih do zdaj je, 55:09 - izredno nizka. Tega smo zelo veseli, moram reči, da smo se bali, 55:13 - da bo situacija bistveno slabša. Seveda se tukaj tehta, kaj je večja 55:18 - škoda, tako da je zadnje navodilo po vseh teh izkušnjah to, 55:24 - s tem ste najbrž seznanjeni, da se primarne primere, ko se prvi 55:28 - primer odkrije ali pa da se odkrije prve tri, da se te preseli, 55:34 - da obstaja možnost, jaz nisem za to, da se jih mora preseliti. 55:37 - Če dom lahko organizira ločevanje brez tega, pa če se 55:42 - ljudje res ne strinjajo s tem, potem naj to ne bo obvezno, 55:47 - ampak obstaja pa možnost, da se ne glede na to, da oni sicer 55:50 - bolnišnice ne potrebujejo, preseli v bolnišnico za nekaj dni, 55:55 - zato da se lahko v domu organizirajo te, mi rečemo, cone 56:01 - za ločevanje zdravih, bolnih in tistih, ki v bistvu še čakajo 56:05 - izvid. To je ena taka možnost, ki bo mogoče v kakšnem posameznem 56:10 - primeru prišla prav. Na vsak način pa morajo domovi vedeti, domovi 56:17 - za starejše, da je potrebna ta organizacija posameznih delov 56:23 - domov, v katerih bo možno imeti izolacijo. Brez tega pa žal 56:28 - ne bo šlo in tudi novi sprejemi niso možni, če dom ni na ta način 56:33 - organiziran. Ker pričakujemo pač, kot veste, da bo epidemija še 56:38 - trajala in da se nam bo še zgodil vdor v dom, moram pa reči, 56:43 - da po izkušnjah, po tem, ko smo se nekako organizirali, je v večini 56:50 - domov, v bistvu z izjemo enega bilo možno epidemijo omejiti 56:56 - v domu. -Sprašujem vas zato, ker v ljutomerskem domu, zdaj, 57:00 - nisem prepričana, kako so stvari potekale, ampak vodstvo je takrat 57:03 - zahtevalo, da se okužene umakne, pa vendar niso bili uslišani 57:07 - in celo v bistvu se je na njih nekako pokazalo s prstom, 57:10 - poglejte, nočejo sodelovati in tako naprej. Zdaj, to nisem čisto 57:15 - prepričana, kako je to potekalo, ampak ... -Tudi jaz ne, tudi jaz ne. 57:20 - Torej, to umikanje okuženih, saj veste, to je vprašanje, ker oni 57:25 - so potem v neki fazi umaknili pa tiste, ki so bili zdravi, 57:29 - pa se je izkazalo, da so bili tudi okuženi. Tudi v tem primeru 57:33 - bi umaknili okužene, pa bi se izkazalo, da so tisti, ki so ostali, 57:38 - tudi že deloma okuženi. Tako da to ni taka rešitev problema. 57:42 - Tisto, o čemer smo mi v začetku razmišljali, je bilo pravzaprav 57:46 - v drugo smer. Da bi domove prostorsko razbremenili vnaprej, 57:49 - preden se jim pojavijo primeri, da bi ena skupina tistih stanovalcev 57:56 - domov, ki so najbolj zdravi, najbolj pri sebi, seveda v soglasju, 58:01 - šla za nekaj časa v neke druge kapacitete, v neke toplice 58:06 - ali nekam, da bi lahko potem dom si organiziral te izolacijske cone 58:10 - za primer, če bi se okužba zgodila. To bi bil en tak najbolj verjetno 58:18 - učinkovit način, do katerega pa potem iz številnih razlogov 58:23 - ni prišlo, pa tudi tukaj je bilo vsaj v posameznih domovih slišati, 58:28 - da tudi starostniki, stanovalci domov se s tem niso prav zelo 58:33 - strinjali. -Ta ukrep, ki pravite, da je najbolj učinkovit, vseeno, 58:39 - glede na kadrovsko podhranjenost domov, to morda vseeno ne bi bil 58:43 - najbolj učinkovit ukrep, ker smo videli, celo bolnišnice 58:45 - so se ustrašile 40-ih okuženih. Pa so zdravstvene ustanove, 58:50 - kar domovi za starejše niso. -Tisto je spet ena taka posebna 58:55 - zgodba. Kar se tiče bolnišnic, seveda, na tej drugi lokaciji 59:00 - bi bilo treba organizirati tudi neko pomoč. Ne bi bilo dovolj, 59:05 - da se starostniki odselijo sami, ker sicer ne bi potrebovali oskrbe 59:09 - v domu. Vendarle, selili bi tiste, ki so najbolj pri sebi in ki bi 59:14 - lahko stanovali v domovih. Zdaj, nekaj je bilo idej, 59:18 - da bi lahko pomagal zdravstveni kader iz zdravilišč, potem saj 59:23 - veste, organiziran je bil ta sistem pomoči iz zdravstvenih domov, 59:26 - iz bolnišnic, prostovoljci, tudi iz tega kadra bi se lahko 59:30 - dobilo nekoga, ki bi recimo poskrbel za te ljudi, ki rabijo 59:33 - sorazmerno malo oskrbe v domovih. -Najlepša hvala. 59:42 - Naslednje vprašanje zastavlja novinarka Petra Čertanc Mavsar, 59:48 - POP TV. Okoli 50 odstotkov gostincev še vedno ni odprlo svojih 59:54 - vrat, saj čakajo zeleno luč za delo v notranjih prostorih. 59:59 - Kaj opažate po odprtju teras? Kaj je tisti minimum, pod katerega 00:04 - tudi po sproščanju nadaljnjih ukrepov ne boste šli? Kaj bo torej 00:09 - nova realnost v gostinskih objektih tudi v prihodnje? 00:14 - Torej, prav gotovo prostori ne bodo smeli biti preveč natrpani. 00:18 - To je ena taka stvar, ki je zelo, zelo pomembna. 00:22 - Potem pa seveda, kaj opažam po odprtju vseh teh gostinskih 00:27 - prostorov? Tudi v zunanjih prostorih je ponekod seveda 00:32 - ta prostorski standard, se mi ne zdi upoštevan, poleg tega je 00:38 - opaziti posamezne gostince, ki komunicirajo z gosti, od blizu, 00:43 - brez uporabe obraznih mask. To je nekaj, kar v teh razmerah 00:49 - vendarle ne bi smelo biti sprejemljivo in bi morali pravzaprav 00:53 - gostje sami opozoriti, da jih to moti in v bistvu ogroža. -Najlepša 00:58 - hvala za vse odgovore. Zdaj pa imamo samo še vprašanja za vladnega 01:03 - govorca veleposlanika Jelka Kacina. 01:10 - Hvala lepa za vsa doslej zastavljena vprašanja in hvala 01:15 - direktorju Zavoda za šolstvo in profesor Beovićevi za ta številna 01:21 - pojasnila in odgovore. Prosim. -Novinarka Tea Tošič Golob, 01:29 - spletni portal Maribor24, za vas namenja naslednje vprašanje: 01:35 - Do konca maja so starši, ki ne bodo dali otrok nazaj v vrtec, 01:39 - oproščeni do plačila vrtca v tem obdobju. Kako pa je z nadomestilom 01:45 - varstva otroka? Tudi to velja do konca maja ali z 18. majem 01:51 - več ne velja? -Ravno o teh vprašanjih se bo operativna skupina 01:58 - vlade danes pogovarjala v ožji sestavi popoldan na Brdu, ker se 02:05 - vedno znova pojavijo nekatera vprašanja, ki so posledica 02:09 - odločitve, da vse naenkrat ni mogoče aktivirati in da bo del 02:16 - otrok iz takih ali drugačnih razlogov ostal doma. Torej, 02:21 - njihovo varstvo in posledice njihovega bivanja na domu za seboj 02:26 - potegnejo tudi določene statusne in finančne posledice in tudi to 02:31 - moramo nasloviti v najkrajšem možnem času. Ko bo vlada 02:36 - na predlog skupine, ki jo vodi profesorica doktorica Bojana Beović, 02:42 - odločila o tem, ali se aktivirajo vrtci in šole, in kdaj se aktivirajo, 02:49 - bomo morali imeti zelo jasne odgovore tudi na vsa ta vprašanja. 02:54 - Hvala. Novinarko Slovenske tiskovne agencije Alenko Potočnik zanima, če 02:59 - je kaj novega glede iskanja dogovora med NIJZ in hrvaškim zavodom za javno 03:05 - zdravje, glede režima ob prehodu meje s Hrvaško? Ali je policija že dobila 03:10 - navodila, kako bo izvajala nadzor? -Ne. Policija teh navodil še nima, 03:17 - ko bo dogovor med obema specializiranima inštitucijama 03:22 - dosežen in da to dogovarjanje prav zdaj poteka, bo sledila tudi 03:29 - faza implementacije, ki jo je potrebno razložiti in naložiti 03:36 - v izvajanje obema policijama. Obe policiji morata istočasno imeti 03:42 - enaka navodila, če želimo imeti kolikor toliko normalen prehod meje. 03:48 - Kot pa ste že poročali mediji, se je včeraj več sto državljanov Slovenije 03:55 - odločilo za pot na Hrvaško, čeprav teh vseh elementov 04:02 - za prehajanje meje še ni. Tudi sam hrvaški minister za turizem 04:08 - je predlagal nekaj dni odloka, včeraj sem ga videl kot gosta 04:13 - na Pop TV in tam je bil zelo jasen, takoj, ko bo dogovor sklenjen 04:18 - oz. dogovorjen, če smem tako reči, se bo začelo usklajevanje tudi na 04:23 - naši strani z drugimi vladnimi organi predvsem z ministrstvom za notranje 04:29 - zadeve in s slovensko policijo na eni strani in tudi z ministrstvom 04:35 - za zdravje. Že malo prej ste odgovarjali na vprašanja, 04:40 - ali je karantena učinkovit ukrep, pokazalo se je, da zagotovo je 04:45 - karantena učinkovit ukrep, čeprav se je pri temu precej zadreg. 04:49 - Karantenske odločbe zamujajo, ampak dejstvo je, da Slovenija v tem 04:54 - trenutku ima skrajšano karantensko obdobje na sedem dni s testiranjem 05:01 - po izteku tega roka. Nekatere države, na primer Avstrija ima krajši rok, 05:07 - že po štirih dneh gredo na testiranje in to so vprašanja različnih praks. 05:14 - Tisto, kar je v tem trenutku ključno pa je ocena obeh specializiranih 05:20 - inštitucij, našega Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa 05:25 - njihovega za javno zdravstvo, da ugotovita, ali je epidemiološko 05:32 - stanje v obeh državah primerljivo, ne glede na to, da ima Hrvaška 05:39 - na enem od otokov na Braču enko novo žarišče, ki ga poskuša zamejiti. 05:44 - Bo ključno vprašanje ocene, smo mi na boljšem, so oni na slabšem, kako 05:50 - stvari kažejo in na podlagi tega se bo odločalo o tveganju in o ukrepih, 05:56 - ki jih bo potrebno implementirati v naslednjih dneh. Zato v tem 06:01 - trenutku gre in odgovora na to še nimamo. Ko pa bo dogovor dosežen, 06:08 - bo predstavnik ali predstavnica Nacionalnega inštituta za javno 06:13 - zdravje predstavila dosežen ta okvir in mehanizem, ki naj bi ga 06:21 - potem odobrili na ravni obeh vlad, brez tega seveda ne bo šlo. 06:28 - Hvala lepa. Naslednje vprašanje zastavlja novinarka Televizije 06:33 - Slovenija Petra Prešeren. 06:37 - Dober dan. Zanima me, ali bo danes vlad obravnavala odlok o razkuževanju 06:43 - večstanovanjskih stavb in ali se tukaj obetajo kakšne spremembe? 06:48 - Spomnimo, ob začetku veljave tega odloka je bilo kar nekaj pomislekov 06:51 - in vprašanj o učinkovitosti in smiselnosti tega odloka. Hvala. 06:58 - Dober dan. Vsak tak element ukrepov je bil dogovorjen z Nacionalnim 07:06 - inštitutom za javno zdravje. Če bo Nacionalni inštitut presodil, 07:11 - da ta ukrep ni več potreben, se bo s to možnostjo soočila najprej 07:18 - svetovalna skupina v nadaljevanju pa tudi vlada republike Slovenije. 07:24 - Na dnevnem redu današnjega druženja na Brdu, ki ni tako podrobno 07:30 - zastavljen te konkretne točke ni, je pa seveda, če smem govoriti tako 07:36 - načelno, je strategija izhoda iz sedanjih razmer in možnost 07:41 - ublažitve nekaterih ukrepov vključno 07:46 - z zagonom vrtcev in šol. Gre preprosto za potreben čas, 07:54 - na katerega čakamo, kajti ta dnevna testiranja epidemiološko stanje kaže, 08:02 - da se število bolnikov v bolnišnicah počasi, ampak še vedno 08:08 - zmanjšuje, da se zmanjšuje tudi število bolnikov in bolnic, 08:14 - ki so na intenzivnih oddelkih, tako da jaz pričakujem, da bomo 08:19 - najkasneje tam do četrtka imeli dovolj jasne trende, ki kažejo 08:25 - kam se tehtnica nagiba. -Hvala. 08:36 - Hvala za odgovor. Naslednje vprašanje zastavlja novinar 08:40 - Televizije Slovenija Rok Šuligoj. 08:47 - Pozdravljeni. Jaz imam vprašanje v zvezi z vašim Twittom, ki ste ga 08:52 - objavili 27. marca zjutraj, in sicer takrat ste zapisali, 08:56 - da se nekateri Slovenci vračajo iz Španije, z njimi tudi nekaj 09:00 - Avstrijcev, kot pa je razvidno iz posnetka zaslona je lokacija 09:07 - označena nekje na Hrvaškem, tako na oko bi rekel nekje v bližini 09:11 - otoka Krk. Mene zanima glede na to, da so bile takrat meje že zaprte, 09:15 - ali ste se slučajno takrat nahajali na Hrvaškem. -Ja, tudi kolikor 09:22 - spremljam med samo to novinarsko konferenco poteka na Twitterju 09:28 - ta hip zelo živahna izmenjava mnenj, med drugim se sprašujejo, ali sem 09:33 - lahko Superman, ki lahko hodi spat na Krk in je potem na voljo zjutraj 09:37 - in popoldan za tiskovne konference. Odgovor na vaše vprašane je ne. Odkar 09:43 - imamo razglašeno epidemijo še nisem bil v tujini, torej nisem bil tudi 09:48 - na Hrvaškem in tudi ne v Krku ali bližini otoka Krk. Res pa je, 09:54 - da pri nekaterih svojih Twittih uporabim vse, kar je na voljo, 09:59 - vse kar mi kdorkoli posreduje, pa se mi zdi relevantno. Gre za 10:04 - Twitt, ki govori oz. ima posnetek flight radarja o približevanju 10:11 - letala, ki leti iz Španije preko severne Italije oz. Furlanije 10:17 - Julijske krajine proti letališču Ljubljana Brnik Jože Pučnik, zato ta 10:24 - posnetek gre. Moti jih pa, da je telefon, na katerem je bil narejen 10:29 - posnetek res lociran na Hrvaškem, ampak tam ni bilo ne mene, ne 10:34 - nobenega od mojih treh telefonov, dveh službenih in enega zasebnega. 10:39 - Torej odgovor je še enkrat ne, žal moram razočarati vse tiste, 10:43 - ki, bom rekel, pišejo detektivske zgodbe, ki jih ni. 10:48 - Še eno vprašanje imam, in sicer glede na to, da je z različnimi temami 10:54 - pravzaprav predsednik vlade zelo aktiven, tako na Twitterju kot očitno 10:57 - tudi na spletni strani vlade, me zanima, ali ga lahko v kratkem, 11:01 - mogoče v prihodnjih dneh pričakujemo na kakšni tiskovni konferenci, 11:05 - kjer bo lahko odgovarjal na naša vprašanja? Hvala. -Ne vem, 11:09 - lahko pa se potrudim in ga danes vprašam in vam to jutri tudi 11:14 - sporočim na tiskovni konferenci. -Hvala lepa. Sledi še vprašanje 11:21 - Katarine Matejčič, POP TV. Kljub izčrpnemu pojasnilu včeraj 11:27 - nisem dobila popolnega odgovora, zato pošiljam podvprašanje. 11:31 - V razredu je lahko do 15 otrok ali mladostnikov, na avtobusu 11:37 - Vrhnika-Ljubljana je lahko 22 potnikov, še več kupcev je 11:42 - lahko v trgovinah, sploh živilskih. Zakaj torej na tiskovnih konferencah 11:47 - vlade, v kateri od dvoran na Gregorčičevi ali pa v Cankarjevem 11:53 - domu, ne sme biti sedem ali osem novinarjev? Obstaja za to strokovna 11:58 - podlaga? Je tako odločila strokovna skupina pod vodstvom doktor 12:04 - Beovićeve, in zakaj? In še, če nas na Gregorčičevi 12:08 - ali v Cankarjevem domu menda zaradi epidemije ne sme biti 12:13 - niti manj kot deset, zakaj nas je torej v studiu RTV lahko natanko 12:17 - toliko oziroma še več? -Torej, najprej izhodišče. 12:26 - V času, ko je bila razglašena epidemija, se je vlada odločila, 12:31 - da bo izjemno restriktivna do sebe in do drugih, zato da bi 12:39 - omejila in potem tudi premagala epidemijo. Od takrat naprej se vlada 12:46 - nikoli ni sestala v prostoru, kjer bi ne bila v stanju zagotoviti 12:52 - nujno potrebne socialne distance. Od takrat naprej potekajo vsa 12:58 - zasedanja vlade, raznih delovnih skupin, posveti z gospodarstvom, 13:04 - z zdravstvom, s komerkoli drugim na Brdu pri Kranju. Tudi danes bo 13:10 - delovna skupina zasedala tam. In tako bo še kar nekaj časa. 13:17 - Iz teh razlogov lahko ponovim, kar sem povedal že velikokrat. 13:21 - Slovenija je tista država, v kateri noben član ali članica 13:26 - vlade ali pa katerikoli funkcionar Republike Slovenije ni zbolel 13:31 - za covid. Slovenija je tudi tista država, v kateri noben novinar 13:36 - ali novinarka ni zbolela zaradi covida. Takrat, ko bomo seje vlade 13:42 - ponovno preselili v Ljubljano, ko bodo ministri in ministrice 13:47 - smeli sedeti bližje drug drugemu, takrat bomo tudi novinarske 13:53 - konference odprli za javnost na način fizične navzočnosti. 13:59 - Še vedno smo na voljo kadarkoli, v času teh vladinih novinarskih 14:06 - konferenc, kot ravnokar zdaj odgovarjam na podvprašanje, 14:12 - smo pripravljeni odgovoriti tudi na podvprašanje, v kolikor je želja, 14:17 - da želite imeti na tej novinarski konferenci kakega zelo konkretnega 14:23 - člana ali članico vlade, ali državnega sekretarja, državno 14:29 - sekretarko, lahko poskušamo, glede na druge obveznosti, to tudi 14:34 - zagotoviti oziroma nekako uskladiti, če ne prvi dan, 14:38 - pa v naslednjih dneh. To bomo delali tudi v prihodnje. 14:42 - Ampak dokler se vlada ne preseli iz Brda pri Kranju v Ljubljano, 14:47 - toliko časa boste novinarji imeli možnost neposrednega zastavljanja 14:53 - vprašanj online na način, kot ga uresničujemo, udejanjamo 15:00 - prav zdaj, bodisi neposredno, če pridejo, pridete v studiu TV 15:06 - Slovenija, ali pa da vprašanja posredujete gospe Nataši, ki nas 15:10 - servisira zdaj že kar nekaj tednov. -Hvala lepa za vse odgovore. 15:15 - Zaenkrat nimamo več novinarskih vprašanj. Želim vam še naprej 15:20 - zdrav in uspešen dan. -Hvala lepa. Šole so hrbtenica 15:25 - naše družbe in naše prihodnosti, zato vlada skupaj s stroko temu 15:31 - poglavju bitke z epidemijo covid-19 namenja izjemno, izjemno pozornost. 15:38 - Verjamem, da zmoremo, skupaj zmoremo in bomo zmogli tudi 15:45 - v prihodnje. Najlepša hvala za vaše sodelovanje, novinarkam 15:50 - in novinarjem v studiu TV Slovenija, najlepša hvala 15:54 - za vašo pozornost, gledalke in gledalci in nasvidenje jutri. 15:58 - Hvala lepa. -Srečno. 16:03 - -