00:02 - Dober dan, spoštovane gledalke, spoštovani gledalci, 00:06 - navzoči novinarji in novinarke tu v Cankarjevem domu in v studiu 00:11 - TV Slovenija, gospa Nataša. Vlada je na včerajšnji seji 00:17 - zaključila z obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih 00:20 - za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni covid-19 00:25 - za državljane in gospodarstvo, tako imenovani PKP3. Predlog zakona 00:32 - vsebuje začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic 00:36 - epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 na področju dela, 00:41 - javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, 00:45 - štipendij, subvencije študentske prehrane, visokega 00:49 - šolstva, infrastrukture ter javnega naročanja. Vlada je besedilo danes 00:55 - predstavila koaliciji. Še danes popoldne, najkasneje do polnoči, 01:01 - pa bo zakon romal v državni zbor. Podrobnosti o tem, kaj vključuje 01:09 - PKP3, bodo danes predstavili trije pristojni ministri: minister 01:13 - za finance magister Andrej Šircelj, podpredsednik vlade in minister 01:16 - za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ter minister 01:21 - za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Ciglar Kralj. 01:28 - Današnja novinarska konferenca je prinesla tudi pomembno novost, 01:33 - vprašanja novinarjev in novinark bomo sprejeli tako tukaj v živo iz dvorane 01:38 - Cankarjevega doma kot tudi iz studia RTV Slovenija, kamor so 01:43 - prispela elektronska vprašanja. Prostor Kosovelove dvorane ima v luči 01:51 - zaščitnih ukrepov, ki jih priporoča in hkrati tudi zapoveduje Nacionalni 01:56 - inštitut za javno zdravje, številne tehnične omejitve, zato vas prosimo 02:02 - za dosledno spoštovanje samozaščitnih ukrepov. Po koncu 02:07 - uvodnih predstavitev bo vsak izmed ministrov sprejemal vprašanja, 02:12 - izmenično po eno vprašanje tukaj iz dvorane, drugo vprašanje pa bo 02:17 - zastavljeno iz studia RTV Slovenija. Tako da tisti mediji, ki imajo sedež 02:24 - izven Ljubljane, tudi lahko enakopravno in enakovredno sodelujejo 02:29 - na tem današnjem srečanju. Ob zastavljanju vprašanj vas prosim, 02:35 - vsakega posebej tukaj, da se predstavite in tudi poveste, 02:39 - komu namenjate vprašanje. 02:44 - Minister za finance magister Šircelj nam bo najprej predstavil 02:48 - novi finančni mehanizem, t. i. Sure mehanizem, s katerim bo Slovenija 02:54 - še naprej blažila posledice epidemije covid-19, ter odgovoril 03:00 - tudi na vprašanja o celovitih finančnih posledicah novega 03:05 - protikorona paketa. Magister Šircelj, prosim za vaš nastop. 03:25 - Lepo pozdravljeni. Vlada je določila in danes tudi že obravnavala 03:33 - t. i. poroštveni zakon, gre namreč za poroštvo Slovenije za inštrument 03:41 - Sure. S tem inštrumentom bo financiran inštitut, 03:49 - o katerem je bil tudi obravnavan zakon in o katerem seveda bo največ 03:55 - govora, to je skrajšanje delovnega časa. Ta inštitut 04:02 - skrajšanja delovnega časa je seveda izredno pomemben za slovensko 04:07 - gospodarstvo, predvsem zaradi tega, ker zagotavlja določeno fleksibilnost 04:14 - pri načrtovanju poslovnih procesov, hkrati pa je pomemben tudi zato, 04:21 - ker to fleksibilnost na nek način financira država, z drugimi besedami: 04:29 - za tiste delavce, ki ne bodo delali poln delovni čas, jim bo nadomestilo 04:35 - za ta manko dela dejansko plačala država. Tukaj je seveda lahko nek 04:42 - primer teoretičen, več o tem bosta lahko povedala ministra. Pač delavec 04:49 - dela na dan osem ur, če dela le polovico, bo polovico denarja 04:55 - dobil iz t. i. sklada Sure. Poglejte, delavec seveda ne bo zdaj 05:02 - videl na svoji plači, iz katerega dela je ta plača financirana, 05:07 - za njega bo ostalo vse enako, dobil bo seveda plačo, tako kot 05:13 - jo dobi v katerem koli drugem primeru. Ta sklad je na evropski 05:22 - ravni vreden 100 milijard evrov. 100 milijard evrov je seveda veliko 05:29 - denarja in tukaj bo Evropska komisija dosegla 05:38 - to, da bo se enostavno zadolžila. 05:44 - Če se zadolži Evropska komisija, je treba povedati, 05:48 - da so bonitete za tako inštitucijo 3A skoraj zagotovo. 05:55 - Zaradi tega tudi pričakujemo, da bo ta obrestna mera 06:00 - in seveda tudi ostali pogoji zelo nizka v primerjavi 06:06 - z obrestnimi merami, ki veljajo na trgu. To seveda 06:12 - pomeni, da pomeni takšna zadolžitev ugodno zadolžitev tudi za Slovenijo 06:20 - in iz tega zornega kota vam želim še enkrat potrditi, da tukaj gre 06:25 - za povratna sredstva, ne gre za nepovratna sredstva. Kot veste, 06:31 - mehanizmi za reševanje krize v Evropski uniji temeljijo 06:36 - na povratnih sredstvih, kar pomeni z drugimi besedami, da je ves denar 06:41 - potrebno vrniti. Gre pa seveda tukaj za vprašanje, koliko ga vrniti, 06:47 - ali le toliko, kot si ga izposodiš, ali je k temu treba prišteti 06:52 - še obresti in v tem primeru bodo te obresti zelo nizke. 06:59 - Evropska komisija dokončno še ni razdelila tega denarja, 07:06 - 100 milijard, lahko pa povem, da ocenjujemo oziroma računamo, 07:12 - da bi Slovenija iz tega mehanizma dobila okoli 900 milijonov. 07:18 - Ta denar je namenjen zagotavljanju delovnih mest 07:23 - oz. temu, da se financira skrajšanje delovnega časa. Iz tega zornega kota 07:32 - tudi pričakujemo, da bo ročnost tega inštrumenta podobna 07:38 - kot pri ESM-u inštrumentu, to je okoli 10 let, računamo na 10 let, 07:44 - čeprav tudi to, bom rekel, ni še dokončno določeno. Hkrati 07:48 - seveda računamo tudi na to, da bi skrajšanje delovnega časa lahko 07:55 - Slovenija financirala še iz drugih virov, predvsem iz tega, da bi del 08:02 - sredstev iz tekoče finančne perspektive, ki se konča s koncem 08:08 - leta 2020, lahko preusmerili v ta del. 08:13 - Poleg tega obstaja še t. i. socialni sklad 08:18 - in tudi iz socialnega sklada bi Slovenija lahko financirala ta 08:24 - inštrument, ki smo ga tukaj sprejeli, se pravi skrajšanje delovnega časa. 08:29 - Obstaja še ESM sklad, tudi pri tem skladu je dejansko že določen 08:36 - nekoliko bolj gotovo tudi delež Slovenije, to je dva odstotka bruto 08:42 - družbenega proizvoda, kar z drugimi besedami enako pomeni 08:46 - približno 900 milijonov. Tukaj bi rad seveda povedal, da financiranje 08:53 - skrajšanega delovnega časa pomeni dodatno zadolžitev za Slovenijo, 09:00 - okvir te zadolžitve je že sprejet in je bil tudi že potrjen v državnem 09:05 - zboru. Tukaj govorim o dodatnem okviru v višini dveh milijard. 09:13 - In iz tega zornega kota je seveda, že kar vnaprej povem, tudi razmerje 09:18 - med dolgom in bruto družbenim proizvodom, s katerim seveda vedno 09:23 - primerjamo povsod, kakšna je zadolžitev posamezne države, 09:28 - toliko večja. Mi smo računali na okoli 82, 83 odstotkov naj bi 09:36 - seveda znašal. Ne samo zaradi dodatne zadolžitve, ampak seveda tudi zaradi 09:43 - tega, ker je bruto družbeni proizvod padel oz. napovedi so, da bo padel, 09:48 - različne. Tukaj lahko pač rečem, podatek Umar je 8,1 odstotka, 09:55 - drugi podatki so nekoliko manj, 7,4 odstotka napoveduje Evropska 10:01 - komisija in drugo leto dvig na 6,7, kar pomeni, da se dejansko 10:07 - potem ta padec lahko nekako izniči, ki bi tukaj bil. In bi seveda drugo 10:13 - leto lahko bili na isti ravni, kot smo danes. 10:19 - Prvič, zakaj tako hitri ukrepi, še to. Zaradi tega, ker računam 10:24 - na to, da bo gospodarstvo čimprej zaživelo in da bo ta kriza, 10:29 - ki je nastala na podlagi epidemije, imela črko V, 10:34 - kar pomeni, da ko je prišla na dno, na tisto skrajno točko, 10:39 - da se bo dvigala in da to, da se bo dvigala, zelo hitro. 10:43 - To nam napoveduje tudi Evropska komisija, to nam napovedujejo tudi 10:48 - nekatere druge inštitucije, ki se ukvarjajo z makroekonomskimi 10:52 - napovedmi, seveda pa je to možno, zaradi tega, ker so ukrepi 10:57 - na področju zdravstva enostavno, da rečem nekoliko bolj enostavno, 11:04 - prijeli, zaradi tega, ker so ljudje spoštovali te ukrepe in zaradi tega, 11:10 - ker smo seveda lahko kot prva država lahko razglasili, da ni več 11:15 - epidemije v Sloveniji. 11:27 - Kot smo napovedali na začetku, sledijo vprašanja gospodu ministru, 11:31 - tako da prosim novinarje in novinarke tukaj v dvorani, 11:38 - če so kaka vprašanja, da nekdo zastavi vprašanje pri mikrofonu. 11:43 - Torej, ena prijava tukaj v prvi vrsti novinark, prosim, 11:48 - izvolite do mikrofona. 11:54 - Sledi vprašanje iz studia TV Slovenija. -Pozdravljeni, 11:59 - Katarina Matejčič, POP TV. Najprej vprašanje, zdaj je že malo 12:03 - bolj znano, v katero smer gredo finančni učinki prvega in drugega 12:07 - paketa. Zadnja ocena Fiskalnega sveta izpred prejšnjega tedna je, 12:11 - da bi bili lahko dejanski izdatki brez poroštev manj kot 1,3 12:16 - milijarde. Zanima me vaša ocena in pa, kakšen je celoten znesek 12:21 - tega tretjega paketa; koliko je težek, čeprav smo slišali, da bo 12:25 - več ali manj dolžniško, ampak na koliko ste ocenili tretji 12:29 - paket? -Ja, hvala lepa za vprašanje. Prve ocene oziroma simulacije 12:36 - so lahko dane. Tukaj je seveda odvisno vse od zadnjih izplačil, 12:43 - ki bodo v maju in seveda tudi deloma v juniju. Jaz ocenjujem, 12:50 - da tista prva maksimalna napoved, ki je bila napovedana v višini 12:56 - treh milijard, tukaj teh neposrednih izdatkov ne bo, 13:06 - je pa tukaj treba seveda vštevati še poroštvo, ki smo ga tukaj dali, 13:11 - kar pomeni, da če se to poroštvo prišteva, dejansko potem smo 13:16 - blizu tega. Tiste kakršnekoli ocene jaz težko dam. Spoštujem pa 13:23 - te ocene, ki jih je dal tudi Fiskalni svet, pred koncem pa 13:28 - težko napovedujem, koliko bo dejansko vreden ves ta paket. 13:33 - Nenazadnje se bo nadaljeval ta paket še v mesecu juniju 13:38 - za nekatere dejavnosti, predvsem turistične, zaradi tega 13:42 - je izredno težko napovedati oziroma oceniti, kaj dejansko bo 13:48 - in jaz tudi mislim, da ko bo ta paket končan, bo Ministrstvo 13:53 - za finance in vlada transparentno posredovala vse podatke, koliko 13:59 - dejansko to stane. -Zdaj pa vprašanje iz studia. 14:05 - Aja, še tretji, pardon, paket, še tretji paket je ocenjen v zakonu 14:10 - na milijardo evrov. -Zdaj pa res. -Dober dan tudi iz studia 14:15 - na Televiziji Slovenija, kjer zbiramo vprašanja slovenskih 14:19 - novinarjev po elektronski pošti. Prvo vprašanje za vas, minister 14:24 - Šircelj, zastavlja novinar Radia Slovenija Urban Tarman, 14:29 - in sicer sprašuje, ali tretji protikoronski paket vključuje 14:33 - posebne ukrepe s področij, ki jih pokriva Ministrstvo za kulturo? 14:43 - Hvala lepa za vprašanje. Jaz mislim, da bosta moja kolega 14:46 - morda bolj natančno podala to informacijo. Jaz posebnih določb, 14:53 - ki se nanašajo na Ministrstvo za kulturo, v paketu ne vidim, 14:58 - morda posredno, preko kakšnega drugega ukrepa ali pa seveda 15:04 - preko tega najbolj splošnega ukrepa, ki se nanaša na skrajšanje 15:09 - delovnega časa, skrajšanje delovnega časa velja dejansko 15:14 - za vse, kar pomeni, da tudi tisti, ki delajo v kulturi, tukaj je pač 15:21 - edino merilo, koliko so posamezne inštitucije financirane iz javnih 15:28 - sredstev oziroma iz proračuna, ampak drugače pa velja seveda 15:31 - tudi za njih in seveda tudi drugi ukrepi, ki se nanašajo na primer 15:38 - na tiste kulturne dogodke, ki se nanašajo v povezavi 15:44 - s turizmom, so seveda tudi deležni teh ukrepov. -Hvala. 15:51 - V predzadnji vrsti tam na desni, prosim. Na vaši levi, pardon. 16:00 - Hvala, lepo pozdravljeni, Maja Derčar, Radio Slovenija. 16:04 - Minister Šircelj, pravite, da spoštujete oceno Fiskalnega 16:07 - sveta, ta ocenjuje nekje učinek prvega paketa na 1,7 milijarde. 16:13 - Zaenkrat še ne vemo. Prihajali so podatki s Finančne uprave, 16:17 - da institut čakanja na delo, ki je zdaj podaljšan zgolj 16:21 - za turistično dejavnost za en mesec, je nanesel v tranšah, posameznih 16:28 - tranšah tam nekje 20 milijonov, skratka, manj kot bi pričakovali. 16:33 - Se strinjate s tem, da to ni drag ukrep? Govoriva o čakanju 16:38 - na delo. Namreč, sprašujem zato, ker avtomobilska industrija 16:42 - je izjemno razočarana in kot veste, jutri prihajajo tudi 16:45 - h gospodarskemu ministru. Pa me zanima, kako jim boste 16:50 - razložili, da ta ukrep zamira? Hvala. -Ja, hvala lepa za vprašanje. 16:58 - Nenazadnje je bilo že v samem zakonu, tem prvem zakonu določeno, 17:04 - da če vlada določi oziroma prekine to stanje epidemije, 17:11 - da potem veljajo ti ukrepi do konca meseca maja. In vlada je seveda 17:18 - do 15-tega, tako kot je pisalo v zakonu, to tudi naredila, 17:23 - tako da seveda ta opcija, ta možnost je bila vnaprej 17:29 - predvidena in seveda glede na zdravstveno stanje vseh ljudi 17:36 - je seveda to razveseljivo, da smo zdravi in da smo to hitro 17:42 - prebrodili. Čakanje na delo jaz gledam predvsem v smeri, 17:48 - da je prišel čas, ko je dejansko treba začeti z dejavnostjo 17:55 - v gospodarstvu in skrajšanje delovnega časa je v primerjavi 18:00 - z ukrepom čakanja na delo veliko bolj motivacijski ukrep, skratka, 18:07 - podjetja lahko začnejo načrtovati poslovne procese, proizvodne 18:14 - procese in tako naprej in nenazadnje lahko zaženejo, 18:19 - in ni treba, da ljudi pošiljajo na čakanje. Ljudje lahko delajo 18:25 - nekaj ur, lahko delajo fleksibilno, lahko delajo tako, kot določa 18:31 - ta proces, poslovni, proizvodni in s tega zornega kota jaz vidim 18:36 - ta ukrep kot veliko bolj motivacijski ukrep, zato da pridemo 18:43 - na tisto stanje, ki je bilo pred to krizo, seveda pa ne bomo prišli 18:47 - naslednji dan, ampak bomo prišli verjetno v nekaj letih. 18:53 - Vprašanje iz studia TV Slovenija, hkrati vas pa prosim, da ministru 18:57 - za finance, če je le mogoče, zastavljate izrazito finančna 19:01 - vprašanja, o tem, komu je omogočen dostop do sredstev, na kakšen način 19:07 - se to rešuje, bosta odgovarjala tudi oba navzoča ministra, 19:11 - tako minister za delo kot minister za gospodarstvo. Prosim. 19:15 - Ingrid Kašca Bucik, novinarka Radia Koper, sprašuje, če bo 19:20 - igralništvo, glede na stanje zaradi koronavirusa, deležno 19:24 - kakšnih dodatnih pomoči, ob tisti, ki je predvidena 19:27 - s protikoronaukrepi? -Ja, mislim, da bo več o tem 19:32 - minister Počivalšek govoril, jaz lahko samo rečem, da ima 19:36 - enak status kot turizem. -Hvala. -Izvolite. 19:44 - Vesna Zadravec, RTV. In sicer najprej imam vprašanje 19:47 - glede 900 milijonov evrov iz tega sklada SURE. Zanima me, 19:52 - ali je ta znesek v bistvu v resnici dejansko že dobljen, ga bomo 19:57 - v celoti lahko počrpali? In drugo vprašanje gre pa iz drugega 20:03 - paketa glede poroštev. Po vaši oceni, koliko poroštev bo 20:08 - porabljenih, kako zanimiv je v bistvu ta ukrep? -Hvala lepa 20:15 - za vprašanje. Jaz sem govoril o ocenah za 900 milijonov, 20:19 - Evropska komisija ni še dokončno povedala, koliko bo 20:24 - pripadalo denarja posamezni državi. Tudi vloga, tisti obrazec 20:31 - za vlogo dejansko še ni dan. Mi čakamo, da bo dan ta obrazec 20:36 - za vlogo, da bomo to naredili čim hitreje. Lahko še tukaj dodam, 20:40 - da bo ta ukrep na razpolago do konca leta 2021. Takrat naj bi 20:47 - bila tako imenovana �Sunset Clause�, kar pomeni, da je to dolg ukrep, 20:53 - kar pomeni, da seveda ni treba skrbeti za to, da bi teh nadomestil 20:59 - oziroma tega denarja zmanjkalo. Drugo vprašanje pa se je nanašalo 21:05 - na to, koliko je bilo dejansko že izdanih oziroma kako ocenjujem 21:12 - poroštveno shemo, ki je bila tukaj dana. V tem trenutku bi 21:17 - dejansko ob tem, da so ti podatki, ki jih imamo do 11. maja 21:22 - javni, na spletni strani Ministrstva za finance, koliko je bilo odloženih 21:28 - vlog, poroštev in tako naprej, bi seveda pozval poslovne banke, 21:33 - da pomagajo gospodarstvu in da s tem pomagajo seveda 21:37 - tudi ohraniti delovna mesta in da čim prej dejansko pridemo 21:41 - iz krize. -Janez Zalaznik, novinar spletnega portala Žurnal24, 21:48 - sprašuje, kakšen finančni učinek pričakuje od bonov za turizem? 21:58 - Mislim, finančnega učinka od bonov za turizem, o tem tudi najbrž več 22:03 - lahko rečem, da teh bonov bo izdanih vse skupaj za 365 milijonov, 22:10 - okoli 365 milijonov, je možno koristiti teh bonov. Seveda pa o tem 22:17 - tudi več gospodarski minister, se lahko računa na multiplikativne 22:22 - učinke. -Izvolite. 22:32 - Klemen Košak, Dnevnik. Jaz bi vprašal, zakaj je medresorsko 22:38 - usklajevanje glede tega predloga Ministrstva za zdravje za tretji 22:41 - protikorona paket trajalo toliko časa, da ni bilo tega predloga 22:46 - v nobeni od verzij, s katerimi se je ukvarjal Ekonomsko-socialni 22:49 - svet? Slišati je, da je to zaradi usklajevanja z Ministrstvom 22:53 - za finance bilo, pa mogoče še eno malo bolj širše vprašanje. 22:57 - Ali se že kaj, imate že kakšno oceno, koliko bo skupno potrebovalo 23:02 - zdravstvo proračunskega denarja? -Zakaj, glejte, usklajevanje je 23:08 - vedno, zato morda tudi kdaj kakšen dan ali uro dlje, zato da 23:14 - damo čim bolj in čim bolj strokovne predloge. Drugo. Če imamo že 23:20 - kakšno oceno, to se je pa nanašalo na ... lahko? Na kaj se je? 23:26 - Skupno? Za zdravstvo? -Koliko bo skupno potrebovalo 23:33 - zdravstvo. -Ne, v tem trenutku vam tega seveda še ne morem dati, 23:37 - tega podatka. -Alenka Terlep, Radio Slovenija, sprašuje, 23:42 - ali tretji protikorona paket vzpodbuja javne investicije, saj bo 23:46 - imela okrepljena gradbena dejavnost s številnimi 23:50 - multiplikativnimi učinki pomemben vpliv na premagovanje gospodarske 23:54 - krize? Za katere investicije konkretno gre in koliko dodatnega 23:59 - denarja bo za to namenjenega? -Že drugi oziroma prvi protikorona 24:06 - ukrep oziroma zakonodaja spodbuja gradbene investicije. 24:10 - Danes je bil sprejet še en zakon, ki bo administrativno poenostavil 24:16 - gradnje. Gre za velike multiplikativne učinke na področju 24:21 - gradbeništva, kot sem jaz razumel strokovnjake, gre tudi 24:26 - za multiplikativni učinek, se pravi ena proti dva, 24:29 - kar je seveda izredno veliko. Jaz mislim, da je zelo veliko 24:34 - projektov, ne bi nobenega tukaj posebej poudaril, na področju 24:39 - železniškega in cestnega transporta, od rekonstrukcije, 24:44 - če želite in gradnje novih avtocest in seveda tudi hitre železnice. 24:59 - Naslednje vprašanje? Je še kdo drug, da ne dajemo 25:05 - možnosti spraševanja vedno enim in istim? Prosim. 25:11 - V naslednjem krogu. -Gospod Šircelj, Aleš Kocjan, STA. 25:16 - Zanima me, kdaj bo vlada začela pripravljati rebalans proračuna? 25:20 - Kaj bodo prioritete in kje lahko pričakujemo reze? Hvala. 25:27 - Pripravljati ga bo začela v tem mesecu in nadaljevala v naslednjih 25:32 - mesecih. Po zakonu, ki določa, do kdaj mora biti proračun dejansko 25:39 - pripravljen, to je 1. september, bo dejansko proračun narejen. 25:43 - Trenutno vam na to ne morem odgovoriti, kje bodo rezi in kje ne 25:49 - bodo rezi, in ali bodo rezi, ali ne bodo rezi. V tem trenutku 25:54 - vam na to ne morem odgovoriti, ker niti ni rečeno, da bodo. -Studio? 26:01 - Do tega trenutka za ministra za finance, gospoda Andreja Širclja, 26:05 - nismo dobili drugih novinarskih vprašanj po elektronski pošti. 26:09 - Potem pa še zadnje vprašanje iz dvorane za gospoda ministra, 26:12 - potem pa sledita še druga dva gosta. Prosim. -Še enkrat Katarina 26:17 - Matejčič, POP TV. Rekli ste, minister, da je ukrep skrajšanega 26:21 - delovnega časa bolj motivacijski, bolj spodbujevalen kot samo čakanje 26:25 - na delo doma, pa vendarle me zanima, kakšna je ocena finančnih 26:29 - učinkov, če bo čakanje podaljšano za en mesec samo za dejavnosti 26:34 - turizma, gostinstva in avtoprevozništva? Kakšen bo ta 26:38 - izdatek in kakšen bi bil izdatek, če bi obveljal ponedeljkov dogovor 26:42 - socialnih partnerjev, torej, da ta ukrep velja še tri mesece 26:45 - za vse dejavnosti, vendar z bolj strogimi pogoji? -Ja, hvala lepa. 26:50 - Glejte, jaz vam tega podatka dejansko ne morem dati, zaradi tega, 26:54 - ker ne vem, koliko ljudi s področja turizma se bo dejansko prijavilo 26:59 - na skrajšanje delovnega časa. Jaz si želim, da bodo vsi začeli 27:03 - čimprej delati in da bo zaradi tega ta učinek čim manjši in da bo 27:08 - seveda čim več tistih, ki morda nimajo danes 100-odstotnih 27:14 - naročil, koristilo ta ukrep in seveda tudi za čakanje 27:23 - na delo vam ravno tako ne morem dati tega podatka, ker ne vem, 27:29 - koliko turističnih delavcev bo čakalo na delo. Še enkrat, upam, 27:33 - da čim manj in da bodo vsi imeli čim več dela in da bomo seveda 27:38 - gospodarstvo pripeljali na konkurenčno raven in na raven, 27:43 - kjer bodo seveda vsi imeli prihodke, dobičke in seveda tudi 27:49 - ustrezne plače. -Hvala lepa, gospod minister, za vašo 27:54 - predstavitev in hvala lepa za vsa vprašanja. PKP 3 naslavlja 28:01 - tudi pomembna socialna vprašanja in zato kot drugega k nastopu 28:06 - vabim še ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 28:12 - gospoda Janeza Ciglerja Kralja, ki mu bomo na enak način potem 28:18 - zastavili tudi vsa vprašanja. Prosim, minister. -Hvala lepa, 28:22 - Jelko. Dober dan, spoštovane državljanke in državljani, 28:26 - spoštovani novinarke in novinarji, lepo je biti spet v živo z vami. 28:32 - Morda na začetku svoje predstavitve tega tretjega protikorona paketa 28:40 - predstavim nekaj kratkih značilnosti trga dela, na katere 28:47 - seveda tudi z ukrepi vseh treh protikorona paketov odgovarjamo. 28:53 - Ko smo prevzeli vodenje ali pa odgovornosti v vladi 29:01 - in na svojih ministrstvih, smo morali pač pri pripravi teh 29:05 - paketov na hitro oceniti, koliko delovnih mest je ogroženih, 29:11 - v katerih panogah in kakšna je struktura teh ogroženih delovnih 29:17 - mest. Predvidevali smo, da je ogroženih okoli 258.000, 29:22 - torej slabih 260.000 delovnih mest, in sicer približno polovica 29:29 - pri fizičnih osebah, polovica pa pri pravnih osebah. 29:35 - Ko pogledamo na ukrepe, ki smo jih potem v prvem in drugem 29:44 - protikorona paketu sprejeli, lahko vidimo, da so se dobro 29:50 - pokrili. Naj povem, da ta gibanja na trgu dela redno spremljamo 29:59 - in lahko vidimo, da se je število brezposelnih, torej prijavljenih 30:06 - v evidenci brezposelnih od nekje konca marca do začetka 30:11 - maja oziroma do konca aprila najprej začelo skokovito višati, 30:17 - nato se je proti koncu aprila in sedaj v začetku maja začela 30:22 - rast umirjati. Vidimo, da je od začetka korona krize do sedaj 30:30 - nekje 14.000 več prijavljenih v evidenco brezposelnih. 30:38 - Na drugi strani zdaj že vemo in lahko to tudi povem, da smo 30:43 - s prvim in drugim protikorona paketom pokrili dobrih 260.000 30:51 - delovnih mest. Predstavljamo si lahko, da bi bile posledice na trgu 30:59 - dela brez protikorona paketov lahko izjemno, veliko, neprimerljivo 31:06 - slabše, kot so sedaj, ko smo s temi ukrepi stopili naproti 31:12 - gospodarstvu in prebivalstvu. Naš cilj je vseskozi ohraniti 31:20 - čim več delovnih mest in seveda tudi neko socialno kohezijo 31:25 - in ravnotežje v družbi. Zato smo ukrepe zastavili tako, 31:29 - da smo z enko in dvojko protikorono pokrili približno 31:36 - milijon 300.000 ljudi. Lahko pa rečem že sedaj, da bomo z ukrepi, 31:42 - če gledamo samo bon za turistične kapacitete, pokrili celotno 31:49 - prebivalstvo. Torej, bon za turistične kapacitete bo dobil 31:54 - vsak prebivalec Republike Slovenije. Želimo pokazati, da spremljamo 32:00 - potrebe gospodarstva in državljanov in odgovoriti tako, 32:08 - da bi imeli naši ukrepi čim večje multiplikativne učinke, o čemer je 32:15 - govoril tudi že predhodnik, minister za finance, magister 32:21 - Šircelj. Morda omenim še to, ko sem prej govoril o tem, da se 32:27 - rast števila novo prijavljenih v evidenco brezposelnih umirja, 32:33 - za primerjavo: primerjava april 2019-april 2020, beležimo 32:41 - zelo veliko medletno rast novo prijavljenih v evidenco 32:45 - brezposelnih, to je bila 190-odstotna medletna rast, 32:50 - to, da se pa zadeva zelo umirja, pa kaže medletna rast 32:55 - maj 2019-maj 2020, ki je šestodstotna. Torej, 33:01 - z optimizmom zremo naprej v čas po epidemiji in v tem 33:10 - kontekstu predstavljamo danes ta tretji protikorona paket, 33:14 - ki smo ga že napovedali in tudi je izhodna strategija. 33:19 - Protikorona paket tri je korak naprej, kjer še vedno zasledujemo 33:24 - dva ključna cilja, in sicer ohranitev čim več delovnih mest, 33:29 - pomoč podjetjem in še nekaterim drugim družbenim skupinam, 33:36 - ki jih do sedaj še nismo vključili. Verjetno lahko rečemo, da ukrepi 33:45 - niso idealni, so pa optimalni in že številke, ki sem jih prej 33:49 - na začetku predstavil, kažejo, da so prijeli. Dobro je, da so 33:54 - prijeli tako na zdravstvenem področju kot na področju 33:59 - gospodarstva in področju trga dela. Če predstavim nosilni 34:06 - ukrep za področje trga dela, ki je subvencioniranje skrajšanega 34:12 - delovnega časa, ga uvajamo kot 17. oziroma 18. država 34:20 - v Evropski uniji. Sami veste, da Avstrija, sosednja Avstrija 34:24 - in Nemčija, na katero smo gospodarsko zelo vezani, beležita 34:29 - velike uspehe. Nazadnje sem od kolega iz Avstrije izvedel, 34:35 - da Avstrija namenja za ta ukrep deset milijard evrov, minister 34:41 - za finance pa vam je malo prej povedal, da za tretji protikorona 34:44 - paket, katerega nosilni ukrep je ravno subvencioniranje 34:49 - skrajšanega delovnega časa, namenjamo do milijarde evrov. 34:56 - V osnovi bomo sofinancirali do 50 odstotkov skrajšanega 35:01 - delovnega časa. To pomeni, od 20 do pet ur. Največ torej 35:07 - se bo dalo skrajšati delovni čas na polovični delovni čas, če se 35:12 - izrazim bolj preprosto. Za del, ko delavec ne dela, 35:19 - torej največ 20 ur, pa bo delodajalec temu zaposlenemu 35:24 - izplačal subvencijo, nadomestilo, oprostite, nadomestilo v višini 35:30 - 80 odstotkov plače. Za tisti del, ko zaposleni dela, pa bo seveda 35:35 - prejel normalni delež svoje normalne plače. To nadomestilo 35:42 - v višini 80 odstotkov za del, za tisti del delovnega časa, 35:47 - ko delavec ne dela, bo njegov delodajalec prejel subvencijo 35:53 - države v fiksnem znesku. Preračunano je tako, da bo lahko 35:59 - dobil od 112 do 448 evrov. Ukrep je zastavljen tako, da se 36:06 - poračuna pri zaposlenem, ki prejema minimalno plačo, 36:10 - pri ostalih pa seveda sorazmerno doda delodajalec. Ocenjujemo 36:16 - skupaj s socialnimi partnerji, s katerimi smo tudi delali 36:22 - v delovnih skupinah na tem ukrepu, da bo ukrep privlačen, 36:27 - da bo ukrep dobro odgovoril na potrebe tistih panog, ki ne bodo 36:32 - mogle v polnosti takoj po koroni zagnati svoje dejavnosti oziroma 36:38 - proizvodnje. Pogoj za koriščenje oziroma za upravičenost do teh 36:44 - ukrepov bo osnovni pogoj, vstopni, da delodajalec najmanj 36:51 - deset odstotkom zaposlenim ne more zagotavljati vsaj 36:56 - 90 odstotkov dela, to pomeni, vsaj 36 ur dela, in sicer na podlagi 37:05 - pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas, ne glede na to, 37:08 - ali je to za skrajšan ali za nedoločen, oprostite, 37:13 - ne glede na to, ali je to za določen ali za nedoločen delovni čas. 37:19 - Zelo pomembno je, in to stalno poudarjam, ker je ukrep ciljan 37:23 - na ohranitev čim več delovnih mest, da delavec v tem času ohranja 37:28 - vse pravice iz delovnega razmerja. Vse pravice iz delovnega razmerja. 37:37 - Pred sprejetjem odločitve o napotitvi oziroma odreditvi dela 37:42 - s skrajšanim delovnim časom, se bo moral delodajalec posvetovati 37:47 - na njim običajen način s sindikati v podjetju, če pa sindikata 37:55 - v podjetju ni oziroma pri delodajalcu ni, pa s svetom 37:59 - delavcev oziroma dobiti njihovo pisno mnenje. Pomembna varovalka, 38:05 - ki smo jo tudi vključili, je, da delodajalec v obdobju 38:12 - prejemanja subvencije za skrajšani delovni čas in še 38:16 - mesec dni po tem obdobju, ne bo smel začeti postopkov 38:20 - odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, 38:24 - ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Zelo pomembno je 38:30 - dejstvo, ki ga je minister za finance magister Šircelj prej 38:35 - tudi poudaril, da bo zagotovljenega dovolj denarja za vse, ki bodo 38:42 - do ukrepa upravičeni in ki ga bodo tudi potrebovali. 38:46 - Časovno je ukrep zaenkrat omejen in predviden za obdobje 38:54 - od 1. junija 2020 do konca tega leta, to pomeni do 31. decembra 39:01 - 2020. Delodajalec pa bo lahko v navedenem obdobju, ob predpostavki 39:08 - izpolnjevanja pogojev seveda, ukrep koristil mesečno, uveljavljal 39:15 - mesečno za pretekli mesec. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 39:20 - določb bo izvajal Inšpektorat Republike Slovenije za delo. 39:25 - Ker verjamem, da bo minister za gospodarstvo gospod Počivalšek 39:29 - povedal več o ukrepih za področje turizma in gostinstva, enega sem 39:35 - sicer že mimogrede omenil, in sicer vrednotnico oziroma bon 39:42 - za storitve v domačem turizmu, bom samo omenil še ukrep 39:49 - področja oziroma ukrep podaljšanja možnosti subvencioniranja čakanja 39:56 - na delo za to področje turizma, in sicer za en mesec. Ocenili smo 40:03 - po analizi vseh podatkov, po posvetu z vsemi relevantnimi deležniki, 40:09 - da bomo na tak način najbolje odgovorili in pomagali tistim, 40:13 - ki res še ne bodo mogli zagnati dejavnosti, potem pa vse spodbudili, 40:18 - da počasi preklopimo na koriščanje skrajšanega delovnega časa, 40:23 - saj želimo spodbuditi tudi turizem nenazadnje, katerega 40:30 - glavna sezona prihaja k aktivnosti. Nekaj ukrepov s področja socialnega 40:36 - varstva je vključenih tudi v protikorona paket tri, in sicer 40:41 - bomo uredili plačilo oziroma povračilo tistim svojcem, ki ste 40:48 - vzeli oskrbnike domov starejših, oskrbovance domov starejših, 40:54 - oprostite, ali pa oskrbovance drugih institucij socialnega varstva 41:02 - domov, v domačo oskrbo; približno 250 jih je bilo v tem času 41:08 - in vam bomo za nazaj omogočili, da bodo povrnjeni ti stroški, 41:14 - saj do sedaj v zakonodaji ni bilo mogoče oprostiti plačila 41:18 - storitev, če ste vzeli svojce v domačo oskrbo. Glede tega 41:24 - smo tudi prejemali v tem času veliko pobud in predlogov s strani 41:31 - državljanov in nenazadnje tudi vas, medijev in poskušamo na tak 41:36 - način odgovoriti in olajšati tudi ta strošek. Iz proračuna bomo tudi 41:42 - pokrili strošek izpadlih dohodkov zaradi nezasedenih kapacitet 41:48 - v teh institucijah, domov starejših, VDC-jih, CUVD-jih. Veste, da ni 41:55 - bilo novih sprejemov, postelje so bile proste in to za vsak tak dom 42:01 - pomeni neželjen oziroma nezaželjen strošek, saj oni že 42:05 - tako ali tako delujejo v zaostrenih finančnih razmerah. Pokrili bomo 42:09 - tudi stroške za delo zaposlenih, ki so bili začasno premeščeni 42:14 - na primer iz bolnišnic v domove starejših ali iz domov starejših 42:19 - oziroma zdravstvenih domov v domove starejših. 42:27 - Izvajalcem storitve pomoč na domu, ki zaradi epidemije v bistveno 42:33 - zmanjšanem obsegu opravljajo svoje delo, bomo krili stroške 42:38 - neizvedene storitve, v višini 70 odstotkov tega stroška, tistim, 42:44 - ki pa storitev na domu opravljajo izven mreže javne službe, 42:48 - pa bomo omogočili, da bodo prejeli tudi dodatek za nevarnost 42:53 - in posebne obremenitve, tako da se tudi na ta način 42:57 - kompenzira ta izpostavljenost oziroma nevarnost in posebna 43:02 - obremenjenost v času korona krize. 43:09 - Naj omenim, da smo predvideli poseben dodatek za nevarnost 43:15 - in posebne obremenitve v času epidemije za pripadnike Civilne 43:20 - zaščite ali državljane, ki so bili vpoklicani k opravljanju nalog 43:25 - za zajezitev epidemije covid-19, in sicer bo ta dodatek znašal 43:30 - 30 evrov dnevno za te dneve, ko je bil posameznik vpoklican. 43:39 - Še nekaj drugih ukrepov s področja invalidskega varstva, 43:45 - in sicer predlagamo in bomo, ko bo to v Državnem zboru potrjeno, 43:54 - sprejeto, zvišali subvencije invalidskim podjetjem za zaposlene 43:59 - invalide; to sicer ne bo strošek proračuna, ker bo to financiral 44:05 - pristojni sklad iz sredstev iz naslova prilivov kvotnega 44:11 - sistema zaposlovanja invalidov. Nekaj ukrepov za olajšanje 44:17 - oziroma kako bi to poimenoval, za ureditev razmer zaradi epidemije, 44:26 - smo predvideli tudi na področju štipendiranja in študentske 44:31 - prehrane, in sicer bomo omogočili, da bodo prejemniki Zoisove 44:40 - štipendije pri prehajanju med ravnmi izobraževanja, torej tudi za eno 44:45 - leto nazaj, uveljavljali posebne dosežke, ki so predvideni kot pogoj 44:51 - za pridobitev Zoisove štipendije, za nadaljnje prejemanje v naslednjem 44:57 - letu 2020-2021 pa bo mogoče uveljavljati dosežek iz leta 45:02 - 2019-2020. Torej, za leto 2020-2021 iz preteklega leta, 45:10 - za leto 2020-2021 pa iz tega leta 2019-2020. 45:16 - V kolikor ne bo mogoče ponoviti oziroma izvesti javnega razpisa 45:22 - za nove ponudnike prehrane, študentske prehrane, za leti 45:27 - 2021-2022, bomo te pogodbe z obstoječimi ponudniki podaljšali 45:34 - za eno leto. Morda omenim še, 45:41 - da s področja zdravstva smo vključili v protikorona paket 45:49 - tehnično določbo, ki bo izboljšala ali pa omogočila dejansko 45:55 - učinkovito izvajanje odrejanja karantene v skladu s pravili, 46:01 - zakonskimi pravili; in sicer bo to lahko odrejal minister oziroma 46:07 - oseba, ki jo bo minister za to pooblastil. Toliko, 46:16 - če kot nosilec zakona rečem o glavnih ukrepih, zdaj pa sem 46:23 - na voljo za vaša morebitna vprašanja. Izvolite. 46:32 - Pozdravljeni, Sabina Zonta, Televizija Slovenija. Najprej me 46:36 - zanima, kdaj načrtujete dodatno rahljanje ukrepov v domovih 46:41 - za starejše, morda stik s svojci in tako naprej? Pa še glede zakona 46:46 - o dolgotrajni oskrbi, kje je zdaj, v kateri fazi, kdaj računate, da bi 46:51 - lahko bil pripravljen? Hvala. -Najlepša hvala za to vprašanje. 46:55 - V preteklih tednih smo intenzivno skupaj s strokovno skupino 47:00 - Ministrstva za zdravje pripravljali tudi te ukrepe. Sami veste, da smo 47:06 - z 11-tim, najkasneje z 11. majem, odprli domove za starostnike, 47:11 - domove starejših občanov za obiske, po seveda posebnih, 47:16 - kar strogo določenih pravilih. Dobili smo v veliki, veliki 47:23 - večini izjemno pozitivne odzive, kajti stiske so bile že velike 47:28 - in hvaležen sem za to vsem vodstvom domov, ki ste omogočili, 47:33 - da se svojci spet srečujejo. Seveda, da ne zaidem, je zdaj 47:40 - izjemno pomembno, da s tem nadaljujemo in z veseljem sporočam, 47:47 - da bomo domove starejših občanov in seveda povezano 47:55 - ostale inštitucije tega, socialnovarstvene zavode, 48:03 - odprli za nove sprejeme predvidoma s 25. majem. To je zdaj 48:08 - datum, ko bomo ob spoštovanju vseh strokovnih priporočil, 48:12 - tako ocenjujemo, lahko omogočili skupaj seveda z vodstvih teh 48:20 - zavodov, da se bodo spoštovale oziroma uveljavile, upoštevale, 48:25 - omogočile razmere, ko bodo ti sprejemi možni. Bolj življenjski 48:34 - obiski, ja, veliko imamo tudi pozivov oziroma predlogov 48:41 - na to temo in kot veste, sem že stalno skušal 48:49 - sporočati, da zelo slišimo na Ministrstvu za delo te stiske, 48:56 - ko bi se ljudje radi rokovali, ko bi radi objeli svojca. 49:04 - Če govorim tu kot človek, vam seveda rečem, da vam 49:10 - ne morem preprečiti in tudi ne bi rad, da objamete svojega 49:14 - svojca, če pa govorim kot minister in predstavnik vlade, 49:22 - pa bi pozval, da zato ker so starostniki najbolj ranljiva skupina 49:28 - tudi zdravstveno in ker epidemija še vedno traja do 31. maja, 49:36 - in zato ker še vedno lahko po zgledu iz tujih držav računamo 49:42 - na posamezne izbruhe in moramo biti na njih pripravljeni, 49:46 - prosim, da spoštujemo vsa priporočila in poskusimo zdržati 49:52 - ta kritični čas. Menim, da že topla beseda in srečanje v živo 49:59 - zelo pomagata in sta veliko več kot to, kar smo imeli možno 50:07 - do sedaj. Upam, da sem ... -Še glede zakona o dolgotrajni 50:13 - oskrbi. -Ja, hvala lepa, oprostite, da sem na to pozabil. S kolegom 50:17 - ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem sva se že takoj, 50:25 - pravzaprav na prvi seji vlade, dogovorila, da bo to najina 50:31 - prioriteta, da bova res poskušala s sodelavci usmeriti veliko 50:37 - energije v to. Nenazadnje je to tudi ena ključnih prioritet obeh 50:42 - ministrstev v koalicijski pogodbi, tako da vam lahko rečem, da bomo 50:47 - v kratkem, ko bodo ti prvi protikrizni ukrepi in pa izhodna 50:54 - strategija sprejeti in uveljavljeni, pristopili tudi k reševanju tega 51:01 - vprašanja. Smo pa že 15 let v zamudi, verjamem, da z ministrom 51:07 - Gantarjem, s sodelavci in s kolegi v celotni vladi ekipi 51:12 - premoremo tak potencial, da bomo to zadevo premaknili 51:17 - z mrtve točke. -Še vprašanje iz našega novinarskega studia 51:26 - preko elektronske pošte. Povedali ste, da bodo domovi 51:30 - za starejše 25. maja začeli sprejemati nove oskrbovance. 51:34 - Novinarko Radia Slovenija Alenko Terlep pa zanima naslednje. 51:39 - Pretekli teden je vlada na sestanku s skupnostjo zavoda dejala, 51:44 - da bodo prejeli navodila, teh pa še vedno ni. Kdaj bodo 51:48 - torej ta navodila dana? -Hvala lepa za to vprašanje. 51:54 - Ta navodila bodo v tem tednu pri zavodih. -Hvala. -Prosim. 52:06 - Je še kako vprašanje tu v avditoriju? -Gospod minister, mene zanima zdaj, 52:13 - ne vem, če sem prav razumela, se pravi, če lahko zelo jasno 52:17 - poveste, koliko je vreden tretji paket in koliko tehta skrajšani 52:22 - delovni čas? Če lahko najprej to odgovorite. -Hvala lepa za 52:27 - vprašanje. Bom ponovil to, kar je minister Šircelj povedal. 52:30 - Računamo, ocenjujemo, da bo tretji korona paket lahko vreden 52:36 - do milijarde evrov. Ker težko ocenimo, koliko podjetij, za koliko 52:42 - zaposlenih se bo poslužilo ukrepa skrajšanega delovnega časa in seveda 52:47 - tudi podaljšanja za turistično panogo, podaljšanja čakanja na delo, 52:53 - vam zdaj težko rečem, koliko točno bo ves ukrep kumulativno znesel. To 53:00 - bomo lahko rekli po obdobju koriščenja oz. ob sprotnem 53:07 - preverjanju izplačil. Lahko pa rečem, o tem bo verjetno tudi 53:13 - minister Počivalšek več povedal, da je v turizmu, če se ne motim, 53:18 - okoli 50 tisoč zaposlenih in ti so zdaj praktično vsi na čakanju. 53:25 - Poleg tega pa smo rekli prej že, ko smo pogledali stanje na trg dela, 53:31 - smo pokrili z enko in dvojko proti korona paketoma 265 tisoč delovnih 53:37 - mest do sedaj. Tako da težko bi zdaj tu dal natančnejšo oceno. 53:45 - Upam, da boste zadovoljni s tem mojim odgovorom. -Govorili ste 53:49 - o ukrepu čakanja na delo že ministru Širclju smo zastavili 53:54 - podobno vprašanje. Zelo malo denarja je bilo v prvih tranšah porabljenih 53:58 - za ta ukrep. Na zavodu pa je vsaj 400 milijonov evrov predvidenih 54:04 - za čakanje na delo. Zakaj samo podaljšanje za en mesec in samo 54:08 - za določene panoge? Če lahko odgovorite na kratko. 54:13 - Malo ali veliko denarja je relativen pojem. Mi pozorno spremljamo in tudi 54:22 - torej oboje, koliko je tistih, ki koristijo ta ukrep in koliko 54:27 - denarja bo šlo po tranšah. Zakaj se nismo odločili za horizontalno 54:38 - podaljšanje čakanja na delo? 54:42 - To je bila točka malo širšega in globljega 54:48 - posveta tako znotraj vlade kot tudi znotraj ekonomsko-socialnega sveta, 54:55 - katerega delo smo začeli v petek ravno s tem tretjim proti korona 55:02 - paketom. Magister Šircelj je odlično odgovoril, pretehtalo je to, 55:09 - da želimo vse panoge, za katere je to mogoče in menimo, da bo to zdaj 55:18 - po 30. 6. možno res za vse, saj se začne turistična sezona, 55:25 - da jih čimbolj spodbujamo k aktivnosti. Torej ukrep čakanja 55:33 - na delo je sam po sebi ukrep, ki pomaga prebroditi najtežji čas, 55:42 - ki je pomagal in vidimo, da je prijel prebroditi ta čas, ko smo bili 55:48 - zdravstveno primorani ustaviti pravzaprav javno življenje. Naj 55:55 - omenim, da sicer gospodarstva, na splošno industrije, kjer se je 56:01 - dalo nismo ustavljali, ampak javno življenje je bilo tako 56:05 - rekoč ustavljeno in temu primerno smo morali odgovoriti z ukrepov 56:10 - čakanja na delo. Ocenjujemo, da bo za gospodarstvo kratkoročno 56:16 - in srednjeročno ob predpostavki, da ne bomo deležni nekega zdravstvenega 56:23 - drugega vala, veliko bolj koristno in to tudi za celotno družbo, tudi 56:28 - socialno misli, saj sem tudi minister za socialne zadeve, veliko boljše, 56:35 - če bomo z ukrepom skrajšanega delovnega časa spodbudili k 56:39 - aktivaciji gospodarstvo, zaposlene. -Še zadnje vprašanje bi imela 56:43 - minister. Določili ste fiksno subvencijo za sofinanciranje 56:47 - skrajšanega delovnega časa. To seveda veliko pomeni, če imamo 56:51 - minimalno plačo, če pa povprečno plačo ali pa nadpovprečno plačo pa je 56:57 - ta znesek izjemno majhen. Zakaj ste se odločili za fiksen znesek 57:01 - subvencije? -Za fiksen znesek smo se odločili zato, da je ukrep preprost, 57:09 - predvidljiv, nikjer ni prepovedano, da delodajalec da tisti del, 57:15 - za katerega dobi subvencije, torej za ta del, ko je delavec neaktiven, 57:21 - za ta del delovnega časa ne izplača oz. bo v vsakem primeru 57:27 - moral izplačati tudi razliko. To je minister Šircelj prej dobro povedal. 57:32 - Dejansko za zaposlenega v tem smislu ne bo važno, od kod in kakšna 57:38 - je subvencija, važno je, da bo za tisti del, ko ne dela dobil 57:44 - 80-odsottno nadomestilo plače, ki jo sicer prejema. -Gospa Nataša. 57:52 - Za ministra Janeza Ciglarja Kralja zaenkrat nimamo drugih novinarskih 57:57 - vprašanj. -Je še kako vprašanje tu v dvorani? 58:02 - Še eno vprašanje potem pa gremo na naslednjega gosta. 58:12 - Katarina Matejčič, POP TV. Vseeno ponavljate to milijardo, verjetno, 58:17 - če ste prišli do te milijarde, ste morali verjetno ene par številk 58:20 - dati skupaj. Če zelo čez prst ocenimo vrednost bonov, samo vrednost bonov 58:23 - za vsakega državljana polnoletnega ali ne, da je približno 58:29 - 350 milijonov. Kar pomeni, da ostane za vse ukrepe predvsem 58:33 - na področju dela približno 650 milijonov. Kako ste ta denar, 58:37 - ker ste verjetno do milijarde nekako morali priti, razdelili 58:41 - med oba ukrepa? Torej čakanje in skrajšani delovni čas. Vse okvirne 58:46 - številke, kaj več od milijarde? -Lahko sklepam to, kar sem že prej 58:52 - rekel, da bo najverjetneje ukrep čakanja koristilo okoli 50 tisoč 59:01 - zaposlenih v turizmu, saj na tem mestu, ko bo na voljo, nato bo pa 59:07 - velik del teh 50 tisoč, ampak to res govoriva o zaposlenih v turizmu 59:13 - in gostinstvu, tudi najverjetneje preklopilo na skrajšani delovni čas. 59:20 - Seveda pa turizem in gostinstvo ni samo to, jaz nisem minister za 59:24 - gospodarstvo, tako da se ne bom mešal v njegovo področje, ampak so še vse 59:28 - povezane dejavnosti, tako da lahko sklepamo, da bo povpraševanje, 59:35 - če lahko tako rečem, po skrajšanem delovnem času tudi širše kot samo teh 59:39 - 50 tisoč iz turizma, ampak bo ukrep, ker je horizontalen odgovoril tudi 59:48 - na nekatere druge potrebe drugih panog. -Še eno vprašanje. Zanima me 59:55 - kot prvo, ali je mogoče oba ukrepa kombinirati, torej recimo, da ima 00:00 - nekdo iz turizma pol ljudi na čakanju, ostala polovica mu dela 00:03 - skrajšani delovni čas ali več, torej vsaj pol časa ali več. 00:08 - In pa, ali je glede na to, da je najvišji znesek nekaj manj pod 00:11 - 500 evri, ali to pomeni, da nekdo z minimalno plačo zagotovo dobi vsaj 00:18 - minimalno plačo, kot je bilo zagotovljeno pri čakanju na delo 00:21 - doma. Hvala. -Hvala za obe vprašanji. Imam občutek kot, da sem še enkrat 00:27 - na razpravi na ekonomsko-socialnem svetu. Namreč brez šale resnično so 00:33 - bila to izpostavljena vprašanja, o katerih smo se usklajevali. Torej 00:41 - odgovor na prvo vprašanje je, da ni mogoče kombinirati teh dveh ukrepov. 00:47 - Tako smo se odločili tudi zaradi preglednosti in preprečevanja zlorab 00:52 - nenazadnje. Torej, ko bo delodajalec ocenil za kateri ukrep izpolnjuje 00:58 - pogoje in kateri bolje odgovarja na njegove potrebe, se bo seveda 01:03 - potem odločil za enega ali drugega. Upamo seveda, ponavlja, da se jih bo 01:09 - čim več odločilo za ukrep skrajšanega delovnega časa. 01:13 - Drugi del vprašanja glede prejemnikov minimalne plače pa da, to kar ste 01:24 - v bistvu slutili ali pa nakazali s svojim vprašanjem. Dejstvo je, 01:31 - da bo prejemnik minimalne plače prejel nekaj manj kot minimalno plačo 01:35 - ob kombinaciji skrajšanega delovnega časa. Razlika ne bo velika, seveda pa 01:44 - moramo gledati na to in seveda to smo večkrat izpostavili tudi 01:51 - na to, da seveda moramo ohraniti razliko tudi med tistimi, ki delajo, 01:55 - pa prejemajo minimalno plačo in tistimi, ki bodo na skrajšanem 02:00 - delovnem času. Če ni več vprašanj … -Gospod minister, najlepša hvala za 02:06 - pojasnila in vse odgovore. –Najlepša hvala in vsem želim, 02:11 - da ostanemo zdravi in se velikokrat srečamo v čim večjem številu. Hvala. 02:18 - Sledi še naš tretji gost, podpredsednik vlade Zdravko 02:22 - Počivalšek, minister pristojen tudi za turizem. V luči teh 02:29 - binkoštnih praznikov, ki se začenjajo ta vikend, je njegov nastop še kako 02:36 - na mesto. Prosim, gospod minister. -Lepo pozdravljeni vsi skupaj. 02:42 - Z vsakim korakom, z vsakim dnem in z vsakim sprejetim ukrepom 02:48 - smo bližje izstopu iz krize, ki je povsem nepričakovano zajela 02:55 - našo državo. Zdaj od vseh posledic, ki jih bosta naše gospodarstvo in pa 03:01 - turizem na dolgi rok občutila zaradi vplivov epidemije, je težko 03:07 - napovedati. Ta trenutke jen najbolj pomembno, da združimo moči na eni 03:14 - strani z zagotovitvijo državnih ukrepov in pomoči. Na drugi strani 03:19 - pa z njihovo implementacijo. Vemo, da ne bo enostavno in vemo, da bo 03:27 - potrebno veliko volje in truda, pred nami je namreč veliko izzivov, 03:33 - s katerimi se bomo morali soočiti. Sodelovanje vseh nas je tisto, kar bo 03:41 - omogočilo ponoven zagon gospodarstva in turizma, ohranitev delovnih mest 03:47 - in našega skupnega standarda. Do sedaj smo sprejeli že dva, 03:54 - lahko rečem, zelo obsežna proti koronska paketa, ki jima sledi 04:00 - nov tretji paket ukrepov, ki ga je vlada včeraj sprejela. Ključni ukrep, 04:09 - ki smo ga včeraj sprejeli, je subvencioniranje skrajšanega 04:14 - delovnega časa v obsegu 20 do 35 ur tedensko. Delavec bo dobil za čas 04:21 - dela polno plačo, za čas, ko pa ne bo delal, pa 80 odstotkov 04:27 - nadomestila svoje plače. Delodajalec pa prejme delno plačilo nadomestila 04:35 - za čas, ko delavec ne dela. Delodajalec lahko tudi ta ukrep 04:40 - koristi vsak mesec od 1. junija dalje, tako kot je minister Ciglar 04:46 - povedal, ukrep velja do 31. decembra 2020 in upravičenci so vsa podjetja, 04:54 - ki jim upade poslovanje, kar pomeni, da podjetje ne more zagotavljati vsaj 05:01 - 10 odstotkov zaposlenim najmanj 90 odstotkov dela. Moram povedati, 05:06 - da sem zelo zadovoljen, da smo včeraj na vladi prižgali zeleno luč 05:10 - tudi ukrepom za pomoč turizmu, ki je pa v tem trenutku ali pa v tem času 05:16 - na veliki prekretnici. Vendar bo tudi te ovire treba premagati in vem, 05:23 - da vsaj začetni fazi turizem brez pomoči države sam tega ne bo zmogel, 05:29 - zato verjamem, da smo in bomo kos tudi tem izzivom. Na osnovi predlogov 05:37 - našega ministrstva in sodelavcev, članov vlade sta bila področju 05:42 - gostinstva in turizma sprejeta dva ključna ukrepa. In sicer, 05:48 - prvi ukrep je nadomestilo za čakanje na delo za podjetja 05:52 - v turizmu in gostinstvu, ki jim bodo po prihodki po njihovi oceni padli 06:01 - za več kot 10 odstotkov glede na 2019. Sem pa štejemo, in to je 06:07 - pomembno, hotele, počitniške domove, avtokampe, restavracije, potovalne 06:12 - agencije, organiziranje razstav in sejmov, obratovanje objektov 06:18 - za kulturne prireditve, to smo prej govorili o kulturi, igralnice in tudi 06:23 - turistične prevoze, zelo pomemben del infrastrukturnega prevozniškega 06:29 - sektorja. Delodajalci morajo zaposlene napotiti na čakanje 06:34 - do 30. junija 2020 in delodajalec se lahko v tem času vrne oz. delavec 06:39 - se lahko v tem času vrne na delo po sedem dni na mesec, kot je bilo 06:47 - v prvem paketu. Nadomestilo plače ne smi biti nižje kot minimalne plače 06:54 - v Republiki Sloveniji in višina delnega povračila izplačanega 06:59 - nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 07:04 - 80 odstotkov nadomestila plače. Omejena pa je z višino najvišjega 07:14 - zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ta vrednost. 07:21 - Delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 odstotkov nadomestila 07:26 - plače, postopek pa izvaja zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 07:34 - Drugi ukrep, ki je pomemben pa so boni. Na področju turizma, ki bodo 07:39 - namenjeni vsem prebivalcem Republike Slovenije. In sicer za osebe starejše 07:45 - od 18 let, te osebe bodo prejel 200 evrov, mlajši pa po 50 evrov. 07:55 - Storitve se nanašajo na nastanitve in nastanitve z zajtrkom, ki jih 08:00 - nudijo hoteli, počitniški domovi, kampi, turistične kmetije in vsi 08:06 - ostali podobni nastanitveni obrati za kratkotrajno bivanje. Bon lahko 08:13 - državljani vnovčijo do 31. decembra letos. FURS pa bo v osmih dneh od 08:20 - predložitve bona povrnil znesek 50 oz. 200 evrov ponudniku storitve. 08:29 - Višina državne pomoči s turističnimi boni je ocenjena na 345 milijonov 08:35 - evrov, vendar je tukaj potrebno poudariti multiplikativni učinek 08:40 - oz. dodatno potrošnjo v turizmu, ki jo bodo izvajali dopustniki in bo 08:45 - imelo to koriščenje bonov vpliv še z dodatnimi 172 milijoni evrov, 08:53 - zato ker bojo dopustniki na teh lokacijah trošili za tisto, kar bon 09:00 - ne pokriva. V zakon bodo vključeni tudi, bo vključena pravna podlaga 09:08 - za prilastitev državnih pomoči po pravili Evropske unije in pa 09:14 - v začasnem okviru covid-19. Na ministrstvu za gospodarski razvoj 09:21 - in tehnologijo pa bomo na osnovi tega pripravili program finančnih spodbud 09:26 - covid-19. Spodbude bodo namenjene področju turizma, 09:31 - obmejnim problemskih območjem in drugim področjem. Za zagotavljanje 09:38 - likvidnosti podjetij pa bosta Slovenski podjetniški sklad in 09:43 - Slovenski regionalni razvojni sklad omogočila tudi ugodne in hitre 09:48 - likvidnostne kredite. Sredstva so že zagotovljena v proračunu 09:53 - Republike Slovenije, in sicer 10 milijonov evrov za Slovenski 09:56 - podjetniški sklad in 14,4 milijonov evrov za Slovenski 10:01 - regionalni razvojni sklad iz Ribnice. To bo namreč omogočilo približno 10:06 - 40 milijonov ugodnih likvidnostnih kreditov za podjetja. Krediti bodo 10:11 - v višini od pet do 50 tisoč evrov in na ta način bomo lahko podprli 10:17 - okoli 900 podjetij iz turizma in tudi ostalih panog gospodarstva, potrebno 10:23 - je povedati, da gre za mikro in mala podjetja. Poleg tega pa bi 10:30 - rad poudaril še dva ukrepa s področja investicij in sicer za spodbujanje 10:35 - investicijskih vlaganj smo predlagali omilitev pogojev, ki so bili zdaj 10:40 - višji po našem zakonu o investicijah, in sicer za dodelitev spodbud na tem 10:47 - področju se zmanjšajo zahteve novih delovnih mest in vrednosti 10:52 - investicije za obdobje do 30. 6. 2021 in sicer spodbude 11:01 - se dodelijo, če investicija najpozneje v treh letih po zaključku 11:07 - investicije ustvari in zapolni najmanj naslednje število delovnih 11:13 - mest: v predelovalni in storitveni dejavnosti 10 delovnih mest, 11:17 - v razvojno-raziskovalni dejavnosti tri delovna mesta. In drugič za 11:23 - dodatni pogoji glede vsebine investicije v predelovalni dejavnosti 11:28 - je najnižja vrednost investicije 12 milijoni evrov, to smo zmanjšali, 11:33 - in v storitveni dejavnosti tri milijone evrov ter pri razvojno 11:38 - raziskovalni dejavnosti dva milijona evrov. Pri dodelitvi 11:43 - spodbud se predvideva vsaj ohranitev obstoječih delovnih mest, 11:48 - uredili smo tudi delovanje mehanizma za pregled neposrednih 11:54 - tujih naložb v Republiko Slovenijo, kajti neposredna tuja naložba 11:58 - pomeni naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj z namenom vzpostavitve 12:03 - ali ohranjanja tujih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem 12:08 - in gospodarskim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji 12:12 - s pridobitvijo najmanj desetodstotne udeležbe v kapitalu 12:19 - ali v glasovalnih pravicah. Naložbo mora tuji vlagatelj 12:28 - na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo priglasiti 12:31 - najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe 12:37 - o združitvi ali objave prevzemne pogodbe in na Ministrstvu 12:43 - za gospodarstvo se ustanovi kontaktna točka, leto poročanje 12:49 - Evropski komisiji, priglasitev, pregled naložb, opredeljen pa je 12:55 - tudi postopek pregleda naložbe, določeni so tudi pogoji, da se 13:01 - izvedbo naložbe prepove ali prekliče, v kolikor je le-ta 13:07 - taka, da predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike 13:12 - Slovenije. Dejstvo pa je, da ti protikrizni ukrepi ne morejo 13:17 - rešiti vseh težav v gospodarstvu in tudi ne v turizmu. Želimo pa, 13:25 - da zagotovijo čim bolj celovite rešitve. Gospodarstvu in turizmu 13:31 - želimo stopiti nasproti na način, da preprečimo odpuščanje 13:36 - ter ljudem zagotovimo varnost in ohranitev delovnih mest. 13:42 - Zato včeraj sprejete ukrepe na vladi vidim kot ene boljših načinov 13:46 - vzpodbujanja turizma, in sicer tu je tudi najbolj 13:54 - potrebno povedati, da je turizem panoga, ki je najbolj prizadeta 13:59 - panoga, ki bo posledice epidemije čutila še dolgo časa 14:03 - in ne moremo turizma primerjati niti z avtomobilsko niti s katero 14:10 - koli drugo industrijo, saj so težave, s katerimi se sooča turizem, 14:14 - neprimerljive. Turizem je v času epidemije praktično obstal, 14:21 - medtem ko so druge panoge ta čas lahko obratovale. 14:28 - Tudi proizvodne. Primerjati turizem z drugimi panogami je 14:31 - popolnoma zgrešeno, pa tudi neprimerno in tega se moramo 14:35 - zavedati vsi, želim pa poudariti sledeče. Z ukrepi, ki smo jih 14:40 - sprejeli, tukaj mislim predvsem na turistične bone, smo omogočili, 14:45 - da se turistično kolesje zopet začne vrteti. Na tehtnici je bilo 14:51 - čisto preprosto dvoje. Prevladala pa je rešitev, 14:55 - da s turističnimi boni odločitev za izbiro turistične destinacije 15:00 - preložimo v roke državljanov, turističnim delavcem pa, 15:05 - da so motivirani in da imajo voljo, da pritegnejo svoje stranke. 15:13 - Verjamem, da je to bistveno boljša rešitev kot zgolj zagotovitev 15:20 - finančnih pomoči, ne glede na vložek in na rezultat dela. 15:27 - Uporabil bom čisto preprosto prispodobo. Zagotovili smo ribiško 15:31 - palico, ribe pa bodo morali podjetniki loviti sami, tako kot vsi 15:37 - ostali na trgu. In pri tem je potrebno upoštevati, da bo življenje 15:43 - v prihodnosti kljub vsemu drugačno, kot je bilo danes. Zagotovo se bodo 15:47 - spremenile naše prioritete, navade in pa tudi potrebe 15:52 - in želim si, da bi se ljudje začeli zavedati pomembnosti domače 15:58 - oskrbe in v tej luči tudi podprli domača podjetja. To je pomembno 16:04 - tudi z vidika podpore slovenskega turizma, ki je zelen, čist, varen 16:09 - in pa trajen. To je naša izjemna dodana vrednost, ki je ne smemo 16:16 - prezreti. Predvsem pa si želim, da bi nam letošnje poletje 16:24 - kljub vsem problemom, ki jih imamo, ostalo v lepem 16:27 - spominu tudi zaradi počitnic, ki jih bomo naredili ali pa imeli 16:32 - doma. Zato za konec apeliram na državljane. Izkoristimo naše 16:37 - danosti in podprimo slovenske ponudnike turističnih storitev. 16:42 - Od tega bomo imeli vsi zelo veliko. To naj bo odraz in obraz 16:48 - naše nacionalne identitete. Hvala za uvod in zdaj sem vam 16:54 - na razpolago tudi za vprašanja. 17:02 - Izvolite, prosim. 17:09 - Miha Kranjc, POP TV. Jaz imam glede bonov nekaj vprašanj. 17:13 - Mogoče nekoliko nejasnosti okoli tega. Recimo, ali bo možno 17:17 - unovčevati bone, če boš rezerviral dopust preko Bookinga ali Airbnb-ja, 17:22 - teh recimo platform, potem še, ali bo spreminjanje cen dovoljeno 17:28 - zdaj, ko bodo boni v obtoku, torej ponudnikom, ali se bodo 17:33 - te cene zamrznile? Se pravi, da ne bo nekega oportunizma 17:39 - tozadevno, pa tudi, kako boste preverjali zlorabe? Ali so možne 17:43 - zlorabe, ste kaj določili možnosti in nenazadnje tudi, ali bomo morali 17:48 - cel bon izkoristiti pri enem ponudniku, ali se bo ta znesek 17:52 - sešteval, recimo bomo šli za dva dni v kamp, potem za en 17:55 - dan v apartma in tako naprej? Vam lahko potem še ... 17:59 - Če začnem od zadaj, kar sem si zapomnil, najlažje. Cel bon bo 18:03 - potrebno izkoristiti pri enem ponudniku, nobene ovire ni, 18:09 - da vi rezervacijo dopusta izvedete preko kogarkoli, je pa potrebno 18:16 - to nočitveno storitev plačati z bonom direktno tistemu, 18:22 - pri katerem boste dopustovali. To je tudi odgovor agencijam, 18:28 - ki sprašujejo, ali bodo lahko pri tem delu sodelovale. 18:35 - Bolj natančno bomo te zadeve opredelili v uredbi, ki bo 18:40 - spremljala zakon. Še enkrat. Samo storitev nočitve, nočitve 18:45 - z zajtrkom bo vsak posameznik plačal na licu mesta pri tistem, 18:50 - pri katerem dopustuje, rezervacija se bo lahko izvršila 18:57 - drugje in tukaj ne bomo preprečevali ničesar nikomur. Ko ste pa govorili 19:03 - o cenah, pa je potrebno povedati, da verjamem v trg in verjamem, 19:08 - da se bodo ponudniki turističnih storitev potrudili za to, da pridete 19:14 - k njim in v tej luči gledam tudi na to, da verjamem, da bodo imeli 19:19 - letos dobro cenovno politiko. Pa če še eno stvar ponovim 19:27 - ali pa poudarim iz prejšnjega dela. V dilemi med tem, ali podaljšati 19:33 - čakanje na delo za dalj časa, na eni strani, in omogočiti, 19:42 - da ta enak strošek damo ljudem, da ga uporabijo, smo se odločili 19:48 - za to, da turistično gospodarstvo zaženemo na način, da bodo ljudje 19:55 - pač ta denar potrošili pri nas, kajti prepričani smo, ker veste, 20:01 - da je 72 ali pa čez 70 odstotkov našega turizma pred krizo slonelo 20:07 - na prihodih tujih gostov, da se s 1. junijem, kljub vsemu, 20:12 - da bomo meje odprli, pa lahko o tem potem kasneje tudi kakšno 20:18 - rečemo, ne bodo zadeve v številčnem smislu zgodile čez noč, zato je 20:23 - bilo potrebno vsaj za junij še v turizmu podaljšati ta ukrep 20:28 - čakanja na delo. Podjetja se bodo pa sama odločala, na kakšen način 20:34 - bodo potem v nadaljevanju koristila te ukrepe države. 20:38 - Po 1. juniju pa ostane to, kar je minister Cigler Kralj 20:42 - napovedal, se pravi, inštrument skrajšanega delovnega časa. 20:47 - Mogoče še ta del o zlorabah, kako boste to nadzirali? 20:52 - Vsak bo uveljavljal svoj bon s svojo davčno številko, tukaj 20:57 - mislim, da je situacija najbolj čista, podjetniki bodo refundirali 21:03 - teh 200 ali pa 50 evrov pri Finančni upravi Republike 21:08 - Slovenije, tako kot sem povedal, v osmih dneh. -In pa še zadnje 21:14 - vprašanje. Prenos med družinskimi člani, mogoče še kaj o tem? 21:18 - V tem trenutku je ta zadeva pač narejena na način, da jo bomo 21:24 - podrobno opredelili v dodatnih uredbah za zakon in verjamem, 21:29 - da bo v okviru tega, kar ste vprašali, to mogoče. 21:35 - Prehajamo na vprašanja naših novinarjev, ki jih pošiljajo 21:39 - po elektronski pošti. Rok Šavel, novinar Sobotainfo sprašuje, 21:44 - kako napreduje dogovor o odprtju meja z drugimi sosednjimi državami, 21:50 - Avstrijo, Madžarsko, saj brez tujih trgov turizem kljub dvigu domačega 21:54 - povpraševanja ne bo preživel? In kdaj bo možno odpreti hotele, 21:59 - zdravilišča in bazenske komplekse? -Najprej moram povedati, da sem 22:05 - imel prve stike in tudi bilateralni sestanek s kolegom ministrom 22:12 - Garijem Cappellijem s Hrvaške, to že pred časom. Na osnovi 22:17 - tega obiska je prišlo do stika in sestanka preko interneta 22:26 - obeh nacionalnih inštitutov, ki sta pripravila protokol prehoda 22:31 - slovensko-hrvaške meje in rezultat tega je to, kar imamo 22:36 - zdaj možnost že koristiti v tem smislu dvojnih lastnikov, prehod 22:43 - meje, na drugi strani moram povedati, da sem se predvčerajšnjim 22:48 - slišal, imel kar dolgo diskusijo z avstrijsko ministrico 22:54 - za kmetijstvo in trajnostni turizem gospo Elisabeth Koestinger 23:02 - in pa madžarskim zunanjim ministrom, ki je odgovoren tudi 23:06 - za zunanjo trgovino, s tem tudi za turizem, gospodom Petrom 23:11 - Szijartom, kjer sem ju seznanil z našim napredkom v odnosih 23:17 - s Hrvaško, seznanil z našo epidemiološko sliko, s tem, da smo 23:26 - s 15. majem pač objavili konec epidemije, ki bo začela veljati 23:34 - konec meseca maja, z obema sem se dogovoril, da bodo v vmesnem 23:40 - času stopili v kontakt in isto napravili protokole za prehod meje 23:45 - in Nacionalni inštitut, slovenski in njihove relevantne organizacije, 23:50 - zato da pripravimo vse za prehod meje po 1. juniju. 23:58 - Seveda je oboje zanimalo naše stališče do odprtja meja z našo 24:06 - zahodno sosedo, v vsakem primeru je naše stališče, da bomo 24:11 - prožni z državami, s katerimi imamo pač podobno epidemiološko 24:17 - sliko, in na tem temelju se bo odvijalo tudi odpiranje meja. 24:25 - Seveda pa je treba povedati, da so za končne dogovore 24:29 - za odprtje meja odgovorni notranji ministri vseh teh držav, 24:33 - ki pa so v vmesnem času tudi že bili v kontaktu, imeli 24:39 - konferenco, je pa kar precej truda vloženega v to, da se te 24:47 - meje, seveda ob pogoju, da bo zdravstvena situacija to 24:50 - dopuščala, s 1. junijem odprejo, tudi za turizem. Vprašanje še 24:58 - okrog hotelov. V tem trenutku so sproščene aktivnosti 25:04 - na področju manjših hotelov in v naslednjem obdobju najmanj 25:11 - s 1. junijem bomo prišli do tega, da bodo odprti tudi 25:18 - hoteli nad 30 postelj. -Še vprašanje za zdravilišča 25:25 - in bazenske komplekse, kdaj se odprejo ti? -Nacionalni inštitut 25:31 - za javno zdravje je pripravil protokole dela v teh kompleksih, 25:37 - kot ste jih navedli in tudi to bo, ko bo objavljeno, v prihodnjih dneh 25:43 - odprto. -Hvala lepa. -Izvolite, prosim. 25:56 - Katarina Matejčič, POP TV. Glede na to, da je ukrep čakanja 26:00 - na delo doma za turizem, gostinstvo in avtoprevozništvo 26:04 - podaljšan za en mesec, me zanima, ali tistim, ki v teh 26:07 - panogah delajo, tudi v juniju pripada krizni dodatek? 26:13 - Ne razumem, prosim, če ponovite. -Glede na to, da je ukrep čakanja 26:17 - na delo doma za določene panoge podaljšan tudi v junij, me zanima, 26:22 - ali za tiste zaposlene, ki v teh panogah vendarle delajo, jim 26:27 - pripada krizni dodatek, tako kot je zdaj za vse veljalo od sredine 26:31 - marca, torej teh 200 evrov, za tiste, ki vendarle delajo? 26:36 - Ta tretji ukrep se ne nanaša na prva dva. V prvem ukrepu smo 26:42 - imeli krizni dodatek 200 evrov, ki pa je pač, se pravi, 26:49 - prvi zakon bo konec meseca maja nehal veljati. -Ja, ja, 26:55 - ampak ukrep čakanja na delo doma ste za določene panoge 26:58 - podaljšali za en mesec. Ali za ljudi v turizmu, ki bodo 27:02 - ta čas vendarle delali, vseeno ... -Mi nismo podaljšali ukrepa čakanja 27:06 - na delo, ampak smo ga v tretjem zakonu na novo opredelili 27:10 - in v tem tretjem zakonu je navedeno samo to, kar je navedeno. -V redu. 27:16 - In še eno vprašanje za kolegico kot podpredsednika vlade. 27:20 - Glede na to, da je varda v nedeljo obkolila Policijsko 27:28 - postajo Slovenska Bistrica, me zanima vaš komentar in pa, 27:31 - ali ste danes na koaliciji morda kaj govorili tudi o tem? -Za mene 27:36 - je to prva informacija. Na koaliciji ni bilo govora o tem. 27:44 - Še vprašanje iz studia. -Novinar Janez Zalaznik, spletni 27:48 - portal Žurnal24, sprašuje, kdaj bodo boni za turizem izdani in v kakšni 27:54 - obliki? Od kdaj naprej jih bo mogoče koristiti? Bodo morali 27:59 - v primeru storitve polpenziona ponudniki odšteti večerjo? 28:06 - Boni ne bodo natisnjeni, bodo v elektronski obliki oziroma bone 28:12 - bodo uveljavljali, bomo uveljavljali skozi davčno številko 28:20 - pri ponudniku storitev, boni bodo veljali od 1. junija 28:25 - dalje, ko bomo, če bomo ta zakon sprejeli v parlamentu in tretje 28:32 - vprašanje je bilo? -Če bodo ponudniki odšteli večerjo v primeru 28:36 - storitve polpenziona? -Še enkrat, da poudarim, zakaj smo se odločili 28:40 - za nočitev in nočitev z zajtrkom. Zato da pridemo do tega 28:45 - multiplikativnega učinka, da turisti, ki nekam pridejo, 28:49 - pač potrošijo svoj denar tudi izven turističnih resortov ali pa 28:57 - v njih. Se pravi, če bodo želeli imeti kosilo in večerjo, bodo to 29:06 - morali plačati iz svojih sredstev. -Hvala. -Aha, prosim, izvolite. 29:15 - Tina Razboršek, Avstrijska tiskovna agencija, gospod 29:18 - Počivalšek, jaz bi se vrnila k mejam. Vi ste v ponedeljek 29:22 - govorili z avstrijsko ministrico. Vemo, da ima Avstrija zadržke 29:24 - predvsem zaradi možnosti odpiranja slovensko-italijanske 29:28 - meje. Kako resni so ti zadržki in ali je realno po vaši oceni, 29:32 - da bi mejo z Avstrijo odprli že 1. junija, kot si to želi Slovenija? 29:39 - Hvala. -Jaz moram povedati, da sem to priložnost izrabil za to, 29:43 - da sem pojasnil situacijo najprej v Sloveniji, razložil, 29:47 - da se meja z Italijo ne bo odprla, dokler ne bomo imeli 29:56 - epidemiološke slike na obeh koncih take, da bo to omogočeno 30:02 - in jaz mislim, da je bila na osnovi tega pomirjena. Jaz sem optimist, 30:07 - kajti prepričan sem, da bomo imeli v naslednjih dneh kar precej 30:14 - aktivno diplomacijo in pa razgovore na tem področju, takoj po tej 30:20 - konferenci, mislim, da že ob pol petih bom jaz imel na konferenci 30:25 - turističnih ministrov Evropske komisije intervencijo, kjer bom pač 30:32 - povedal slovenska stališča. Jaz sem tukaj optimist, 30:38 - da se bodo pomembni koraki pri odpiranju meja in tudi naše 30:43 - severne meje odvili v juniju, kakorkoli, ali v začetku ali pa malo 30:50 - kasneje. -Novinarka Televizije Slovenija Katarina Golob sprašuje: 30:58 - Na nas so se obrnili predstavniki Industrije srečanj, 31:02 - to so podjetniki, se ki ukvarjajo z organizacijo sejmov in prireditev, 31:06 - kjer je zaposlenih okoli 15.000 ljudi. Kot opozarjajo, so zaradi 31:11 - prepovedi javnih prireditev v nezavidljivi situaciji, saj so 31:16 - ostali brez dela. Bojijo pa se, da bo potrebno najmanj desetletje 31:20 - za ponovno oživitev. Na vlado so poslali številne predloge, 31:25 - a pravijo, da ste jih v tretjem paketu pomoči spregledali. 31:30 - Sprašujejo, zakaj in kako jim boste pomagali? -Če ste dobro 31:34 - poslušali, kaj sem v uvodu povedal, sem omenil, da se 31:39 - ta inštrument podaljšanja čakanja na delo nanaša tudi na to 31:46 - industrijo. Omenjeni so eksaktno sejmi, seveda pa industrija kot taka 31:54 - ni registrirana kot posebna dejavnost, ampak je to skupek 31:59 - ponudnikov, katerih del dejavnosti je to, kar je bilo navedeno, 32:05 - vse to drži, tako kot drži za turizem v celoti. Mi smo se 32:14 - pač odločili, da s temi ukrepi za vse in pa specifičnimi 32:19 - za turizem omogočimo podjetjem, da na nek način začnejo to 32:27 - svojo dejavnost na novo. Bomo v tem primeru definitivno 32:33 - budno spremljali situacijo tudi v celoti na področju industrije, 32:38 - o kateri ste govorili in videli, če bo potrebno še na kak način 32:43 - intervenirati s separatnimi, ali ministrskimi ali vladnimi 32:48 - ukrepi. -Hvala lepa. -Izvolite. -Hvala. Sabina Zonta, Televizija 32:55 - Slovenija. Gospod Počivalšek, moram izkoristiti, dokler ste še 32:59 - tukaj, glede dogajanja v vaši poslanski skupini predvsem oziroma 33:02 - koliko so resne informacije, da bi se lahko vrnili v parlament, 33:06 - glede na izgubljen zdaj en poslanski mandat, ki je prišel 33:10 - v drugo poslansko skupino? V tem kontekstu tudi sprašujem 33:14 - dejansko po pomenu vašega twitta v ponedeljek in pa tudi 33:18 - zadnje informacije, da so v Kopru in Ankaranu nekateri člani odšli 33:23 - iz SMC-ja zaradi nestrinjanja z vašo trenutno politiko? Hvala. 33:28 - Ja, hvala za vprašanje. Zdaj, postavili se mi več dilem. 33:36 - Jaz moram povedati, da je biti danes pač član poslanske skupine 33:41 - SMC-ja bistveno težje, kot je to bilo še kako leto nazaj. To občutimo 33:47 - vsi in tudi jaz kot predsednik te stranke. Zdaj odhoda dveh 33:52 - poslancev lahko rečem, da sta zagotovo poslansko skupino 33:57 - pretresla, smo pa samo ljudje in ne skrivamo razočaranja 34:03 - nad tem, ko nam je kolega Židan v petek vpričo cele poslanske 34:09 - skupine in pa ministrske ekipe SMC-ja povedal, da je dobil tako 34:15 - sanjsko ponudbo, ki je ne more zavrniti. In takrat, ko sem to 34:20 - slišal, sem vedel, da je pač ta človek na napačnem mestu, 34:24 - kajti jaz mislim, da pač politika ne more biti polje korupcije. 34:31 - Zdaj, oba poslanca, ki sta v zadnjih dneh zapustila našo 34:38 - poslansko skupino, sta bila pred slabim letom med tistimi, 34:42 - ki so pač podpisali podporo meni, da sem se lotil posla ali pa vodenja 34:47 - te stranke. Dogovorili smo se za pomembne in pa zahtevne 34:53 - spremembe v stranki, ampak moram reči, da smo se takrat pogovorili 34:59 - o tem, kaj bomo delali, naša skupna odločitev je bila, 35:04 - da gremo naprej in noben ključen korak v stranki do zdaj 35:11 - ni bil narejen samovoljno. Jaz pa lahko rečem, da sprejmem 35:17 - odločitev obeh poslancev, ne razumem pa tega, da sta se 35:21 - iz zgodbe umaknila zdaj, ko vsi skupaj potrebujemo oporo, 35:26 - sodelovanje in upam, da se tega zavedajo tudi tisti, ki so ju 35:32 - sprejeli medse. Zdaj okrog mojega twitta pa moram povedati naslednje, 35:40 - da je dejstvo, da ministrovanje ni posel za ljudi, ki imajo tanko 35:46 - kožo ali pa imajo šibke živce. Zdaj, če kaj, verjamem, da jaz imam 35:53 - zelo trdo kožo, pa jeklene živce in na tej bazi mislim delati naprej. 36:04 - Studio? -Novinarka Lea Majcen, Planet TV, sprašuje, ali držijo 36:09 - namigovanja, da boste odstopili z ministrskega mesta in da se 36:14 - vračate v poslanske klopi? Kaj ste se dogovorili 36:19 - na koalicijskem vrhu? Boste rekonstruirali vlado? 36:22 - Katera ministrska mesta utegne SMC izgubiti? 36:26 - No, dejstvo je, da sem vam ravnokar odgovoril, da imam železne živce in 36:30 - debelo kožo. Na ministrskem, na koalicijskem srečanju pa smo se 36:35 - dogovorili, da gremo naprej. -Hvala. -Prosim. 36:40 - Jaz bi imela še dve vprašanji na temo avtoprevoznikov, ki pravijo 36:45 - oz. napovedujejo proteste zaradi tega, ker po njihovem mnenju niso 36:50 - bili dovolj slišani in pa jutri imate sestanek z avtomobilsko 36:55 - industrijo oz. s predstavniki avtomobilske industrije, ki prav tako 36:59 - pričakujejo, da jim boste prisluhnili glede čakanja na delo in me prav tako 37:05 - zanima, ali jih boste uslišali? -No, dejstvo je, da so prevozniki 37:14 - tisti, ki imajo na nek način tri vire v povprečju prihodkov, eno so 37:19 - linijski prevozi, pa so šolski prevozi, tisti, ki se s tem 37:23 - ukvarjajo, in pa prevozi v turizmu. V tem vmesnem obdobju so zaradi 37:29 - ukrepov, ki smo jih sprejeli v glavnem v teh dveh mesecih bili 37:37 - onemogočeni, da izvajajo svojo dejavnost z ukrepi ena in dva smo 37:41 - pomagali vsem in tudi njim, s tem podaljšanjem, kot sem ga navedel 37:48 - za turizem, in so našteti tudi avtobusni oz. ti prevozniki, 37:54 - ki vršijo storitve v turizmu, so zajeti. Seveda pa so tam težave 38:01 - večje in bomo morali za prevozniški del najti še kako rešitev, ki bo, 38:08 - kot sem že prej povedal za industrijo prireditev, 38:13 - ministrsko vladna. -Kaj pa za avtomobilsko industrijo? 38:21 - Avtomobilska industrija pa je panoga, ki je v Sloveniji zelo 38:25 - pomembna. Država je že v prvem in drugem ukrepov zagotovila številne 38:31 - oblike državnih pomoči primernih za različne gospodarske družbe 38:36 - od s.p.-jev, malih, srednjih in pa velikih podjetij. Med panogami nismo 38:43 - delali nobenih razlik, temveč smo iskali rešitve in oblike za vse 38:48 - gospodarske subjekte. Epidemija namreč ni prizadela enega temveč 38:53 - mnogo podjetij, gospodarskih združb in tukaj ni bilo izjeme. 38:59 - Še posebej ne v panogah, ki so se s krizo soočale že pred samo 39:09 - epidemijo in vsa podjetja bodo morala najti izhod iz krize, država jim bo 39:15 - pomagala po najboljših močeh tako kot lahko. Utopično bi bilo predvidevati 39:22 - ali pa pričakovati, da bo država delala razlike in na pomoč eni panogi 39:27 - priskočila drugi ne, kajti kriza je zajela vse in vsak bo moral tudi 39:33 - delno sam najti način izhod. Verjamem, da je prestrukturiranje 39:41 - družb in implementacija teh naših državnih ukrepov poslovnega okolja 39:48 - dobra in učinkovita rešitev. Seveda pa, ko govorimo o prestrukturiranju 39:55 - v avtomobilski industriji, pa bo potrebno nasloviti ta prehod od 40:01 - motorjev z notranjim izgorevanjem na elektro del in v državi na vladi, 40:08 - na ministrstvu smo trdno odločeni, da tem podjetjem pomagamo preko 40:16 - inštrumentov, ki jih imamo s SID banko z vlaganji v raziskave, razvoj 40:21 - in inovacije, da se tega problema prestrukturiranja hitreje ločijo. 40:29 - Bom pa, ne vem, če danes ali jutri, sprejel predstavnike avtomobilske 40:35 - industrije, kjer bomo to tematiko prediskutirali in videli, kaj se da 40:41 - narediti. Dejstvo pa je, še enkrat ponavljam, da so ene panoge bile 40:47 - popolnoma zaprte, avtomobilska industrija pa je tako ali drugače 40:52 - s težavami obratovala. Se pa zavedamo tega, da bo tudi na tem 40:58 - področju zaradi obsega, pomena in vsebine potrebno najti neke 41:04 - rešitve, ki bodo omogočile, da bodo lažje zagnali svojo 41:10 - proizvodnjo na tiste prave obrate. -Studio? -Nimamo več vprašanj. Hvala. 41:17 - Tukaj tudi ne vidim več nobenega vprašanja. Najlepša hvala minister 41:23 - za vsa vaša pojasnila, predstavitev, vse odgovore. Prosim vas, če lahko 41:28 - počakate še kakšno minuto ali dve, da končamo s tole konferenco, ker bo 41:33 - naša veleposlanica še pred začetkom tele konference pri ministru za 41:38 - notranje zadeve, da se dogovorimo za informacije, ki so pomembne za 41:44 - njeno delo. Od včeraj dolgujem še odgovor glede izplačil podatkov 41:53 - za obremenjenost, ogroženost in izpostavljenost tveganju 41:57 - za okužbo. Ministrstvo za zdravje v svojem pojasnilu pravi takole: 42:04 - v začetku aprila so poslovodstva javnih zdravstvenih zavodov bila 42:10 - pozvana k sprejemu internih aktov, sklepov, iz katerih se je predelilo 42:17 - delovna mesta in delovišča glede na obremenjenost in ogroženost ter 42:21 - izpostavljenost tveganju za okužbo po smernicah epidemiološke stroke. 42:26 - Zaposlene so razdelili v tri skupine, prva skupina so zaposleni, 42:31 - ki opravljajo delovne naloge na deloviščih z visoko stopnjo 42:36 - izpostavljenosti okužbi po smernicah epidemiološke stroke, druga skupina 42:41 - so zaposleni, ki opravljajo delovne naloge na deloviščih z nižjo stopnjo 42:44 - izpostavljenosti okužbi po smernicah epidemiološke stroke 42:48 - in tretja skupina so zaposleni, ki v dogovoru z delodajalcem ali 42:53 - iz drugih razlogov ne opravljajo dela in naloge na delovnem mestu, 42:58 - temveč čakajo na delo doma na domu in je izpostavljenost okužbi 43:03 - primerljiva z izpostavljenostjo ostale populacije. Dodatno jim je 43:07 - ministrstvo za javno upravo poslalo navodilo v zvezi z dodatki predvsem 43:11 - zaradi enakopravne obravnave javnih uslužbencev. Odločitev 43:14 - o datumu izplačila dodatkov je v pristojnosti javnih zdravstvenih 43:19 - zavodov, ki na nato na ministrstvo za zdravje posredujejo zahtevke za 43:24 - refundacijo. Rok za oddajo zahtevkov za izplačilo dodatkov za mesec marec 43:29 - in april je 20. 5. letošnjega leta. Ministrstvo za zdravje pa je 43:34 - do 13. maja prejelo 27 od skupno 32 zahtevkov zavodov za izplačilo 43:42 - obeh dodatkov za mesec marec in 21 zahtevkov za mesec april. 43:48 - Zahtevki prejeti do 11. maja so še v postopku obravnave. Pojasnjujejo, 43:55 - da so javni zavodi poročali le o številu zaposlenih, ki so 44:00 - upravičeni do posamezne vrste dodatkov. Ministrstvo za zdravje 44:05 - pa je 15. maja na ministrstvo za finance naslovilo že drugi paket 44:10 - zahtevkov bolnic v višini devet in pol milijona evrov za izplačilo 44:15 - obeh vrst dodatkov za zdravstvene delavce. Ob prerazporeditvi prvega 44:20 - paketa v vrednosti 18, 7 milijonov evrov je odločila vlada na včerajšnji 44:27 - dopisni seji. Bolnišnice bodo denar dobile nakaza do konca tega tedna. 44:32 - Torej jutri ali najkasneje v petek. Prav tako ste nas spraševali, kako je 44:39 - z izplačili na posebni transakcijski račun, ki je ves čas 44:44 - tukaj na zaslonu, namenjen boju z epidemijo. Račun je še vedno odprt, 44:49 - do vključno včeraj se je na njem nabralo 583 tisoč 710 evrov. 44:56 - Številčno prevladujejo nakazila fizičnih oseb, po višini nakazil 45:03 - pa podjetja. Doslej najvišji enkratni znesek je bil nakazan 45:07 - v višini 40 tisoč evrov s strani podjetja. Glede porabe teh sredstev 45:13 - veljajo javno finančna pravila, skladno s katerimi se namenska 45:19 - sredstva lahko porabijo le strogo namensko. Do zdaj teh sredstev še 45:23 - nismo porabljali, ko pa se jih bo začelo porabljati, bo to možno le 45:28 - za namene vezane na odpravo omilitev posledic epidemije. 45:33 - Sedaj pa lahko začnemo z vašimi morebitnimi vprašanji. 45:45 - So kaka vprašanja iz studia? -Iz studia imamo vprašanje, če morda 45:50 - lahko nanj odgovorite. Novinar Urban Tarman iz Radia Slovenija se sprašuje 45:58 - ali tretji proti koronski paket vključuje posebne ukrepe s področij, 46:02 - ki jih pokriva ministrstvo za kulturo? -Ja, to vprašanje 46:07 - je dobil že minister Šircelj. Nekatere dejavnosti bodo morale biti 46:14 - deležne pomoči s strani države, vendar to še ni v tretjem svežnju. 46:20 - Kar cela vrsta specifičnih zahtev bo morala biti ustrezno naslovljena 46:25 - in o tem vlada še razmišlja, ne morem odgovoriti, na kakšen način 46:30 - se bo naslavljalo te utemeljene potrebe in pričakovanja, ampak 46:36 - dogovora v tem trenutku še ni. Vlada je zdaj osredotočena, da bi 46:41 - še danes poslala ta tretji sveženj zakonov v državni zbor. Želimo, da bi 46:46 - bil ta zakon čimprej sprejet, da se ga lahko začne implementirati, 46:51 - potem pa bo čas in priložnost, da se naslovijo tudi drugi problemi. 46:55 - Najlepša hvala za odgovor oz. za vse odgovore. -Hvala tudi vam. Mislim, 47:00 - da sta dve vprašanji še tule v dvorani. Prosim. -Aleš STA, jaz imamo 47:07 - eno vprašanje glede aktivno okuženih in sicer po podatkih NIJZ-ja je 47:12 - število okuženih z novim koronavirusom 21, kar je manj 47:17 - od števila hospitaliziranih bolnikov, ki jih je bilo včeraj 47:21 - 23. Mene zanima, kako je to mogoče oz. kako se sploh določa to število 47:25 - aktivno okuženih? -Torej včeraj je bil samo en dodaten pozitiven, 47:33 - žal je bila tudi ena smrtna žrtev. Res je, v tem trenutku imamo na 47:38 - intenzivnih oddelkih naših bolnišnic štiri hudo bolne, vseh skupaj je 23, 47:46 - se pravi 19 plus štiri, eden pa je bil včeraj odpuščen. NIJZ zelo 47:55 - pozorno spremlja razmere, ne le pri nas, ampak tudi v vseh sosednjih 47:59 - državah. Ravno preden smo začeli tiskovno konferenco me je obvestil 48:04 - direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da so pravkar 48:10 - posredovali ustrezen dokument ministrstvo za zdravje. Priznam, 48:15 - da ga nisem utegnil pogledati, ker se je konferenca začela, ampak 48:19 - verjamem, da vam bom lahko jutri odgovoril na to vprašanje, ker bodo 48:25 - v njem tudi elementi ravno na ta vprašanja, ki ste jih zastavili. 48:27 - Pa še eno vprašanje. -Nina Razboršek, APA. Zanima me 48:32 - ali obstaja kakršen koli časovni okvir za odprtje meje z Italijo, 48:36 - se pravi ali si Slovenija želi v nekem obdobju odpreti mejo? 48:40 - In pa, ali potekajo trenutno pogovori s katerimi koli drugimi 48:45 - državami, ki pa niso neposredno sosede s Slovenijo? 48:50 - Torej, ker ste predstavnica Avstrijske tiskovne agencije 48:54 - vam moram kategorično povedati to, kar je bilo povedano tudi ministrici 49:00 - v razgovoru, ki ga je omenil gospod minister. Slovenija ima 49:05 - urejeno prehajanje meje samo za dnevne migrante z Republiko 49:10 - Italijo. Republika Italija ima tudi notranje omejitve prehajanja 49:16 - med nekaterimi regijami. Kot smo tukaj že povedali, načrtujemo obisk 49:22 - najbolj kompetentnih in najbolj pristojnih predstavnikov ustrezne 49:28 - inštitucije na italijanski strani, ki se bo zgodilo v najkrajšem možnem 49:32 - času. Takrat, ko to bo, nameravamo goste pripeljati tudi na tiskovno 49:37 - konferenco, tako da bodo rezultati tega obiska transparentni. Ampak vse 49:42 - dokler Republika Italija ne odloči, da bi odprla svoje meje, 49:48 - je prizadevanje Republike Slovenije na nek način neuspešno. Moramo pa se 49:55 - zavedati, da tudi naša javnost pozorno spremlja, kakšni so režimi 50:00 - prehajanja slovensko-italijanske meje in vsaj do datuma, ki ga je 50:07 - okvirno določila Republika Italija za sprostitev svojih meja, bo težko 50:15 - doseči kakšen predčasen dogovor. Morda bi lahko bil tak dogovor 50:21 - dosežen s Furlanijo Julijsko krajino, ki je med manj prizadetimi regijami 50:25 - Republike Italije, ampak o tem vas bomo obvestili takoj, ko bo prišlo 50:29 - do neposrednega stika oz. srečanja med direktorjem NIJZ in direktorjem 50:38 - ustrezne italijanske inštitucije. Kar pa zadeva Republiko Avstrijo 50:44 - je Slovenija politično in strokovno odprta za dialog 50:49 - in morebiten predčasni dogovor. NIJZ je danes pripravil seznam držav, 50:54 - kjer je epidemiološka slika relativno dobra in lahko vam razkrijem, da je 51:00 - na tem dokumentu tudi Republike Avstrija. Ta dokument je bil danes 51:05 - posredovan na ministerstvo za zdravje, sledila bo obravnava 51:10 - v svetovalni skupini ministrstva za zdravje, potem pa naslednja ocena 51:14 - skupaj z ministrstvom za notranje zadeve in od tam naprej je naslednji 51:20 - korak samo še vlada. Torej Slovenija je pripravljena na svojem ozemlju 51:25 - gostiti tudi državljane Avstrije, če jim le Avstrija to ne bo omogočila 51:30 - s karanteno, s katero bi bili soočeni ob povratku iz Republike Slovenije. 51:37 - Lahko še dopolnim. Če vas prav zdaj razumem, se lahko zgodi, 51:40 - da bo Slovenija Avstrijo uvrstila na seznam t. i. varnih držav ne glede 51:45 - na to, ali bo Avstrija sprostila karanteno za sovje državljane. 51:48 - To je politično vprašanje, ali si Avstrija želi, da jo proti 51:52 - njeni volji razglasimo za covid free oz. varno državo. Avstrijski turisti 51:58 - bi v tem primeru bili dobrodošli. Gre pa zdaj za vprašanje Avstrije 52:02 - do avstrijskih državljanov. -Kaj pa kakšne druge države? 52:08 - Kakšni dogovori z drugimi državami, ki niso sosede? 52:12 - O tem sem nameraval govoriti jutri tudi po tem, po tejle konferenci, 52:16 - ki se bo začela čez slabo uro. Več o tem pač jutri, ko nas bo 52:22 - o napredku obvestil tudi minister za gospodarstvo, ki je odgovoren tudi 52:28 - za turizem. Je še kako vprašanje? Če ne, potem pač končajmo. Že včeraj 52:36 - sem napovedal, da bomo še ta teden predstavili zgodbo o uspehu vladnega 52:42 - klicnega centra za informacije o koronavirusu, v katerem so 52:47 - strokovnjaki in študenti medicine odgovorili na preko 40 tisoč klicev. 52:51 - Jutri bo z nami doktor Mojca Matičič, specialistka infektologinja, ki bo 52:55 - predstavila vsakdan v odzivnem centru, ki je številnim olajšal skrbi 53:01 - v času epidemije. Hvala za vašo pozornost in se vidimo spet jutri. 53:07 - Vam v studiu hvala za razumevanje, kot ste lahko sami prešteli smo bili 53:12 - na sami meji zgornjega dovoljenega zbiranja števila ljudi, zato vas tudi 53:18 - v prihodnje prosim za spoštovanje vseh ukrepov, ki nam jih nalaga 53:23 - na eni strani NIJZ na drugi strani pa Cankarjev dom kot lastnik 53:29 - in upravitelj tega objekta. Hvala vsem tu v dvorani, 53:34 - lep pozdrav vsem v studio TV Slovenija in se vidimo ponovno jutri 53:38 - ob običajni uri ob 11-ih. Hvala lepa in nasvidenje. 53:43 - Ostanite zdravi. -Srečno. 53:47 - -