00:03 - Dober dan, spoštovane gledalke, spoštovani gledalci, navzoča00:06 - novinarja tukaj v Cankarjevem domu in v studiu TV Slovenija gospa00:12 - Nataša. Za nami je obdobje umirjanja epidemije covid-19,00:21 - ko smo uspeli doseči številne pomembne in lepe korona-mejnike.00:27 - Danes je v bolnišnicah še 17 covid-19 bolnikov, od tega so00:32 - štirje na intenzivnih oddelkih. Naj vas ne zmedejo te številke.00:36 - Tisto, kar je bilo že objavljeno, govori o situaciji ob polnoči,00:41 - to pa je danes zjutraj ob osmih. Učenci prve triade in maturanti so00:47 - preživeli prvi povratni teden v šoli, danes so klopi zasedli00:51 - še devetošolci, vrata so se odprla tudi za šole za učence s posebnimi00:57 - potrebami. S posebnim in postopnim odpiranjem pa se dvigajo01:03 - pričakovanja tako na strani učencev in dijakov, kot tudi na strani01:08 - učiteljev in profesorjev. Prav zato smo veseli, da danes na novinarski01:13 - konferenci gostimo direktorja Zavoda Republike Slovenije01:17 - za šolstvo doktorja Vinka Logaja, ki bo predstavil potek pomembnih01:22 - sprememb in prestopa v kvaliteti izobraževalnega procesa za otroke,01:28 - ki so se že vrnili v šolo. Ker imamo v svojem vsakdanu01:34 - vsi še vedno precej omejitev, pa bo danes z nami tudi doktor01:37 - medicine Mario Fafangel, novi predstojnik Centra01:41 - za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu01:44 - za javno zdravje. Predstavil nam bo aktualno epidemiološko sliko,01:49 - ki se iz dneva v dan izboljšuje. Orisal bo tudi, kako poteka01:53 - napredek pri dogovarjanju bilateralnih sporazumov,01:56 - ki bi sprostili čezmejni pretok potnikov ter turistične tokove,02:00 - predvsem v luči dejstva, da vseevropskega dogovora02:04 - zaradi različnih epidemioloških slik in praks različnih držav,02:09 - verjetno ne bo ne lahko in ne hitro doseči. Kot napovedano,02:14 - k besedi vabim najprej direktorja Zavoda za šolstvo, doktorja02:18 - Vinka Logaja, ki bo po uvodnem nastopu odgovoril tudi na vsa vaša02:24 - morebitna vprašanja. Doktor Logaj, prosim. Izvolite.02:37 - Spoštovane gledalke in gledalci, lepo pozdravljeni. Uvodoma želim02:43 - predstaviti nekaj podatkov, ki ilustrirajo velikost02:48 - in pomembnost slovenskega šolskega sistema. Ob pogojih02:54 - običajnega delovanja vrtcev in šol imamo v slovenskih vrtcih03:02 - približno 82 odstotkov vseh otrok v starosti od enega do petih let,03:10 - kar pomeni v številkah 87.000, v osnovnošolskem izobraževanju03:17 - je več 186.000 učencev, v srednješolskem pa več03:24 - kot 73.000, kar je skupaj v šolah 260.000.03:36 - Do 25. maja, torej do današnjega dne, so v vrtce vključeni otroci,03:44 - od 18. maja je ta vključitev, na osnovi prijave staršev03:51 - in po podatkih, ki smo jih uspeli zbrati, je v vrtce vključenih03:59 - okrog 56 odstotkov vseh otrok, ki so prijavljeni v vrtce.04:06 - V prvem, drugem in tretjem razredu osnovne šole so se prav tako04:13 - vključili v šole učenci, šole delujejo v manjših skupinah,04:20 - na podlagi priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje,04:27 - in po informacijah, ki jih imamo,04:31 - so se šole zelo uspešno pripravile na celotno organizacijo04:38 - in delo v prvi triadi praktično poteka nemoteno.04:46 - Danes so začeli s poukom učenci devetih razredov04:52 - in pa učenci, ki se izobražujejo v šolah, ki izobražujejo učence04:57 - s posebnimi potrebami. Tu imamo podatke, ki smo jih05:04 - zbirali ob organiziranju celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa.05:12 - Večina šol je svojo organizacijo dobro pripravila,05:19 - se pa zagotovo na relaciji priporočil05:26 - Nacionalnega inštituta za javno zdravje05:29 - pojavljajo nekateri problemi ob uvedbi razširjenega programa,05:34 - ki so povezani s kadri oziroma s prehajanjem učencev.05:41 - Trenutno je torej v procesu izobraževanja na daljavo05:45 - od 4. do 8. razreda, v prvih letnikih nižjega poklicnega05:50 - izobraževanja, v prvih in drugih letnikih srednjega poklicnega05:55 - izobraževanja ter v prvih, drugih in tretjih letnikih programov06:01 - srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazijskih programov še vedno06:09 - več kot polovico učencev in dijakov, ki se izobražujejo06:15 - na daljavo. Za celovito sliko06:21 - o izobraževanju na daljavo se je Zavod Republike Slovenije06:27 - za šolstvo lotil tudi obsežene raziskave, s katero želimo06:33 - ugotoviti prevladujoče poglede in prakse izobraževanja na daljavo06:39 - slovenskih učiteljic in učiteljev na različnih nivojih izobraževanja06:45 - in v različnih programih.06:48 - Ugotoviti, kako so učitelji doživljali na eni strani pedagoško06:54 - vodenje, na drugi strani pa medsebojno sodelovanje v času06:59 - izobraževanja na daljavo, kar je zelo pomembno zaradi07:05 - zagotavljanja same strokovnosti in kvalitete, ugotoviti doživljanje07:12 - in izkušnje učencev s poučevanjem in učenjem na daljavo in ugotoviti,07:19 - kako je teklo samo pedagoško vodenje. Pri tem gre za analizo07:26 - in raziskavo več področjih, z različnih vidikov, glede na samo07:33 - demografsko sliko, glede na vrste šol, vrste programov, velikosti šol,07:41 - strukturo strokovnih delavcev glede na organizacijski vidik,07:46 - samo komunikacijo, tehnologijo, ki je bila uporabljena,07:53 - delovanje strokovnih organov v šolah, spremljanje in vrednotenje07:59 - vzgojno-izobraževalnega procesa pri izobraževanju na daljavo,08:06 - način samega izvajanja izobraževanja na daljavo,08:12 - analizo doseganja ciljev in standardov glede na veljavne08:17 - učne načrte v posameznih programih in na posameznih nivojih08:22 - izobraževanja, uporabo različnih učnih metod in oblik08:30 - pri izobraževanju, načine preverjanja in ocenjevanja znanja,08:36 - varnosti in še nekaterih drugih dejavnikov, tako da načrtujemo,08:41 - da bi prve rezultate raziskave o izobraževanju na daljavo lahko08:48 - objavili konec meseca junija. To bo tudi izhodišče08:56 - za delo v novem šolskem letu in za načrtovanje aktivnosti09:03 - tako na področju usposabljanja strokovnih delavcev, kot tudi samega09:09 - procesa vzgoje in izobraževanja. Če se ozremo po številkah,09:17 - imamo trenutno v vrtcih 56 odstotkov vpisanih otrok,09:26 - kar pomeni, da jih imamo še vedno 38.000 takšnih,09:33 - ki so v varstvu pri starših, starih starših in so vpisani v vrtce.09:42 - In zato torej so razmisleki o nadaljnjem odpiranju šolskega09:48 - prostora nujno potrebni.09:52 - Če pogledamo število šol, torej, mi,09:59 - morda najprej še vrtce; mi izvajamo vzgojno-izobraževalno10:05 - dejavnost predšolske vzgoje v več kot 1.000 enotah vrtcev,10:12 - ki delujejo kot samostojni vrtci in vrtcev pri osnovnih šolah.10:18 - In v 918 enotah izobraževanje za osnovne šole10:25 - in srednje šole.10:28 - Torej, 774 osnovnih šol, kamor so seveda vštete matične10:35 - osnovne šole in vse podružnice in pa 144 enot na srednjih šolah,10:42 - torej skupno 918 enotah. V tem trenutku se na daljavo10:49 - izobražuje še kot 150.000 učencev in dijakov.10:56 - 110.000 pa jih je v preteklih tednih11:02 - prišlo v šolo.11:07 - Morda še nekaj besed o stanju ob postopnem odpiranju šol in vrtcev.11:15 - Torej, zagotovljeno je varno in spodbudno okolje za vse učence11:22 - in dijake, ki so prišli do današnjega dne v šolo.11:28 - Kot sem že omenil, torej poteka vzgojno-izobraževalni proces,11:35 - skladno z načrti, ki so predvideni za izvajanje pouka11:42 - in s priporočili in v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta11:47 - za javno zdravje. Je pa res, da število vključenih11:53 - v vrtce in šole je tisto maksimalno število, ki še omogoča izvedbo11:59 - vzgojno-izobraževalnega procesa.12:03 - Delo v skupinah, ki so manjše od oddelkov,12:08 - je praktično s šolskega, organizacijskega vidika12:12 - nemogoče organizirati za več učencev oziroma dijakov,12:18 - ob predpostavki, da bi ostalo normativno število takšno,12:24 - kot je sedaj določeno. Postavljajo se vprašanja torej,12:30 - zakaj v šolo pred koncem šolskega leta.12:35 - Zato ker le izobraževanje v šoli omogoča doseganje vseh ciljev,12:43 - ki so zastavljeni za šolo. Tu gre za razvijanje pismenosti,12:50 - razgledanosti, nadarjenosti, spretnosti, ustvarjalnosti,12:56 - izražanje kritične misli in pridobivanja kakovostne13:01 - izobrazbe ter skladen telesni, duševni in osebnostni razvoj.13:09 - Potrebno je pred koncem šolskega leta ugotoviti tudi primanjkljaje13:16 - pri posameznih vsebinah oziroma predmetih, ki so nastali13:20 - v času izobraževanja na daljavo. Učenci in dijaki lahko tudi13:28 - nadoknadijo morda primanjkljaje, ki so nastali v znanju, pomembno pa13:35 - je, da se to identificira za delo v naslednjem šolskem letu.13:42 - Kljub temu do konca šolskega leta ne bo mogoče v celoti13:48 - realizirati razširjenega programa. Tu imam v mislih ekskurzije,13:56 - različna tekmovanja, v posameznih primerih pa tudi ne14:01 - delov obveznega programa, ki je bil načrtovan v šolskem letu.14:05 - Za primer so recimo šole v naravi. Nadalje je pomembno,14:12 - da sploh dijaki dobijo priložnost popravljanja ocen, v nekaterih14:20 - primerih tudi pridobivanja ocena, kar bo pripomoglo k bolj umirjenemu14:27 - zaključevanju ocen in tudi umirjenemu zaključku šolskega leta.14:35 - Tisto, kar ni neposredno vezano na znanje, pa je potrebna ponovna14:42 - vzpostavitev socialnih stikov. Namreč, ugotovljeno je,14:46 - da virtualna interakcija ne more nadomestiti stikov v živo14:53 - in pa neposredne komunikacije med učitelji in učenci in tudi14:58 - med samimi učenci. In z zaključkom šolskega leta15:02 - so povezane tudi številne aktivnosti za novo šolsko leto. Tu gre15:08 - za te najbolj avtomatizirane zadeve, izbire učbenikov, učbeniških15:16 - skladov in tako dalje in pa nekateri napotki za začetek šolskega leta.15:23 - In če se morda ozremo še v nekaj številk, s katerimi želim15:29 - ilustrirati, kaj pomeni 15-dnevna prisotnost učencev15:37 - oziroma dijakov v šolo. Če upoštevamo, da imamo15:46 - 260.000 dijakov in učencev in da bi ti prihajali15:54 - 15 dni v šolo, to pomeni tri milijone 900.000 stikov.16:02 - In za 15 dni za teh 150.000 učencev in dijakov,16:09 - ki se izobražujejo na šoli, če bi lahko prišli v šolo,16:15 - bi to pomenilo 2.250 stikov mladih med seboj,16:23 - vstopa v šolo in tako dalje. Naj poudarim, da je sama16:30 - šola organizirana na način, ki zagotavlja tudi identifikacijo16:37 - stikov, učenci in dijaki so razvrščeni v oddelke, vodi se16:44 - njihova prisotnost, njihova odsotnost, zato verjamem, da bomo16:53 - s pristojnimi službami na Nacionalnem inštitutu za javno16:59 - zdravje in pa v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje,17:03 - znanost in šport skupaj poiskali optimalne rešitev, da bi lahko17:10 - uspešno zaključili šolsko leto. Hvala lepa.17:22 - Najprej dajemo besedo novinarjem tukaj v Kosovelovi dvorani17:28 - Cankarjevega doma. Kdo bo prvi?17:36 - Špela Kuralt, Delo. Doktor Logaj, kolikšna je17:41 - verjetnost, da bi se učenci in dijaki, vsi učenci in dijaki,17:47 - še v tem šolskem letu vrnili v šolske klopi? -Torej, odgovor na to17:55 - vprašanje je tesno povezan s priporočili zdravstvene stroke.18:03 - V kolikor bi bilo možno obiskovanje šole18:10 - v klasičnih oddelkih, so šole pripravljene in bi lahko18:17 - v nekaj dneh pripravili vse potrebno, da bi stekel tudi pouk.18:23 - Se pravi, to je možno samo pod pogojem, da bi lahko bili18:28 - oddelki takšni, kot so bili pred 15. marcem?18:31 - S tem, ko se je organiziral pouk v skupinah, torej sta iz polnih18:38 - oddelkov nastali dve skupini, to terja tudi18:46 - angažiranje večjega števila učiteljev in pa večjega18:51 - števila prostora na šolah, zato je s šolanjem prve triade18:57 - in devetega razreda ter zaključnih letnikov v srednjih šolah19:05 - praktično izkoriščen celoten tako kadrovski kot tudi prostorski19:10 - potencial v šolah. -Omenili ste, da bodo19:15 - rezultati vaše raziskave znani do konca junija. Bo dovolj časa19:22 - za pripravo šol, učiteljev, ravnateljev, vzgojiteljev na neko19:27 - novo resničnost 1. septembra in ali ta nova resničnost morebiti19:34 - vključuje tudi dvoizmenski pouk?19:39 - O dvoizmenskem pouku do sedaj nimam nikakršnih informacij,19:47 - da bi o njem razmišljali. Če je namig v to smer,19:53 - da bi zaradi tega pouk potekal v manjših skupinah, potem bi19:57 - s strokovnega stališča lahko rekel, da potem nimamo dovolj kadrov.20:04 - Kar zadeva časa, torej, mi bomo takoj, ko se zaključi20:12 - zbiranje podatkov, pristopili tudi k obdelavi podatkov, časa20:18 - imamo pa vsi skupaj do 1. septembra na voljo tri mesece, zato že zdaj20:24 - temeljito premišljamo in pripravljamo različna izhodišča20:30 - za delo od 1. septembra naprej. -Še eno vprašanje imam.20:36 - Glede ocenjevanja ste tudi omenili, da tudi to preverjate. Po šolah se20:42 - sliši, da je veliko ocen višjih od običajno,20:50 - to je eno vprašanje. Ali bodo te ocene, pridobljene20:54 - na daljavo, odražale resnično znanje učencev, in pa potem res še21:00 - zadnje vprašanje glede tega, kako bodo do zaključene ocene21:05 - pri tistih učencih in tistih dijakih, s katerimi šole sploh niso21:10 - stopile v stik? Učencev, osnovnošolskih, je takih okoli21:15 - 1.000, srednješolcev pa nekaj čez 1.000.21:20 - Torej, mi smo že v preteklem mesecu zapisali21:28 - priporočila, dejansko je šola pri izvajanju21:34 - vzgojno-izobraževalnega procesa avtonomna. So pa to, če pogledamo,21:40 - v primerjavi z 260.000 učenci in dijaki, torej gre za približno21:47 - 2.000 primerov, kjer bomo tudi v sodelovanju s šolami posamezne21:53 - primere reševali posamično, ločeno.22:00 - Kar zadeva doseganja standarda znanja, pa pričakujemo,22:06 - da bomo to ugotavljali tudi znotraj same raziskave.22:13 - Po tej seriji vprašanj za doktor Logaja bo pa zdaj studio imel22:19 - pravico zastaviti nekaj več vprašanj, preden damo ponovno besedo22:24 - tukaj v dvorano Cankarjevega doma. Prosim. -Dober dan tudi22:27 - s Televizije Slovenija, kjer pa zaenkrat za doktorja Vinka Logaja22:32 - nismo prejeli novinarskih vprašanj.22:36 - Lepo. Potem pa prosim naslednje vprašanje tukaj v dvorani. Hvala.22:42 - Tadej Grešovnik, POP TV. Jaz bi se mogoče navezal samo22:46 - na predhodna vprašanja, in sicer v zvezi z vrnitvijo vseh učencev.22:52 - Ministrica je nekaj že omenjala možnosti 1. in 8. junij. V zvezi22:56 - s tem potekajo kakršni koli pogovori, kdaj bi se to lahko23:00 - zgodilo? -Torej, mi pričakujemo, da bo danes,23:06 - jutri ali pojutrišnjem še na to temo tudi sestanek23:13 - z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Tu ključno vlogo igra23:21 - pri dogovarjanju tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost23:28 - in šport, tako da pričakujem, da danes, jutri ali pojutrišnjem23:33 - na to temo tečejo tudi dogovarjanja.23:39 - Mogoče samo še to. Kako si recimo ob teh trenutnih, precej23:44 - strogih ukrepih predstavljate vrnitev vseh učencev? Bi bilo23:48 - potrebno tudi morda popustiti mogoče pri razdalji? Kako boste23:53 - reševali kadrovsko stisko, prostorsko stisko?23:57 - So že pripravljeni načrti? -Torej, tisto, kar lahko na osnovi24:02 - podatkov povem, ob delitvi oddelkov v skupine,24:10 - ni možno všolati več učencev, kot jih imamo sedaj.24:17 - Torej, prve tri razrede in deveti razred.24:21 - V kolikor bo slika v slovenskem prostoru pokazala,24:28 - da je možno nekatere ukrepe v zvezi z oblikovanjem skupin24:34 - sprostiti, potem bi lahko prišli v šolo tudi vsi učenci.24:44 - Kaže, da ni več vprašanj za doktor Logaja. Najlepša hvala24:49 - in uspešno delo še naprej, doktor Logaj. -Hvala lepa.24:54 - V prihajajočem tednu bomo še dodatno naslovili vsa vprašanja24:59 - vzgoje in izobraževanja, ter naslednje konkretne korake25:04 - s področja turizma, jutri pa bo govora tudi o domovih za starejše25:10 - in ponovnem sprejemu novih oskrbovancev. Ampak kot rečeno,25:14 - imeli bomo sogovornika tudi s področja izobraževanja.25:19 - Osnova za vsak tovrsten razmislek pa je seveda v ugodni epidemiološki25:25 - sliki države. Kje smo in kaj si lahko obetamo v naslednjih dneh25:31 - ali tednih, nam bo sedaj predstavil doktor medicine25:34 - Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni25:38 - pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Tudi njemu lahko po koncu25:43 - predstavitve zastavite vaša vprašanja, tako tukaj v dvorani25:48 - kot tudi v studiu TV Slovenija. Doktor Fafangel, podij je vaš,25:53 - izvolite, kar na glavni oder.26:02 - Pozdravljeni, najlepša hvala za priložnost, da danes spregovorimo26:06 - o epidemiološki sliki covid-19 v svetu, v Evropi in v Sloveniji.26:12 - Številke nam kažejo, da smo v Sloveniji dobro uspeli obvladovati26:17 - širjenje virusa SARS-CoV-2.26:20 - V svetu pa situacija ni tako ugodna, v resnici se zadeve ne umirjajo26:25 - kaj dosti v svetu. V Evropi je situacija bolj ugodna, čeprav se26:29 - nekatere države še vedno spopadajo s težavno situacijo.26:34 - Skratka, virus ostaja med nami. Možnost importiranih primerov26:39 - je realistična. Zato moramo zdaj v to novo fazo vstopati pripravljeni26:45 - in vstopati postopoma. V resnici gre zahvala vsem vam,26:50 - da smo bili res tako uspešni in da smo uspeli širjenje virusa26:54 - omejiti na tak način, kakršnega smo. Z druge strani pa bo še26:59 - vedno velika odgovornost na čisto vseh nas, da uspevamo27:04 - tako dobro še naprej. Če izpostavim eno zadevo: fizična distanca.27:09 - Ta meter in pol, dva metra praktično v vseh trenutkih našega27:13 - življenja, je nekaj, kar bomo morali vkomponirati v našo vsakdanjost27:18 - kar za nekaj časa. Z druge strani pa smo tukaj zdravstvo, tukaj smo27:24 - kliniki, tukaj smo laboratoriji, tukaj smo epidemiologi,27:28 - da zagotovimo tiste tri stebre na katerih bo to ponovno prebujanje27:33 - naše družbe slonelo. Tukaj smo, da testiramo vse sume na covid-19,27:39 - da pač hitro odkrijemo te primere in jih izoliramo. Epidemiologi smo27:43 - tukaj, da iščemo vse kontakte in tako omejimo širjenje in dolgih27:48 - epidemioloških verig prenosa v populacijo. Pozorno moramo27:53 - slediti kazalnik epidemiološke situacije, moramo biti sposobni,27:57 - da hitro ugotovimo en tvegan porast teh primerov, moramo biti28:02 - sposobni, da na to odreagiramo in nekaj, kar ne bo lahko,28:06 - moramo sorazmerno odreagirati, kar v tem trenutku ne bo vedno28:10 - lahko, ampak česar si zagotovo nihče od nas ne želi, je, da gremo28:14 - ponovno v zaporo vsega. Moramo se navaditi tega tako28:19 - imenovanega plesa z virusom. Sedaj smo se vrnili nazaj,28:23 - sedaj mi vodimo virus. Pač, pustimo mu nekaj korakov,28:27 - ampak ne preveč. Zakaj? Namen je ta, da se življenje lahko28:31 - vrača čim bolj v normalo. Namen je ta, da kupujemo čas,28:35 - kupujemo čas, dokler ne bomo imeli učinkovito cepivo, dokler ne bomo28:38 - imeli učinkovito zdravilo, in potem zadeve s covidom28:41 - zaključimo enkrat za vselej. In iz tega se dvignemo pač bolj28:45 - pripravljeni, z veliko izkušenj in pripravljeni na tisto, kar nas28:50 - čaka v bodoče. Zdaj pa bolj strukturirano skozi epidemiološko28:55 - sliko covida v svetu, v Evropi in v Sloveniji.29:01 - Prezentacije jaz ne vidim nikjer? Pa bom kar vprašal. V redu.29:06 - Bomo pa naprej takole. Tukaj vidite epidemiološko sliko29:11 - v svetu, v Evropi in v Sloveniji. Težko komentiram, brez da jih29:17 - vidim. Takole. Čez pet milijonov primerov v svetu, Evropa skoraj29:22 - dva milijona, Slovenija en primer včeraj, torej 1.469 primerov,29:28 - osem aktivnih primerov. Ti aktivni primeri, je bilo tudi29:32 - veliko vprašanj okoli tega. To je epidemiološka ocena,29:35 - to so tisti primeri, ki so dejansko pomembni in epidemiološko aktivni29:39 - za širjenje bolezni v populaciji. To so, čisto tako enostavno29:45 - povedano, primeri v zadnjih 14 dnevih, minus seveda mrtvi,29:50 - smrti v tistem času, v tistem obdobju. Smrtnost pa vsakega29:56 - primera, primerov covida v Sloveniji je primerljiva tisti30:00 - v svetu. Epidemiološka situacija, v svetu, kakor sem rekel,30:05 - se nekako ne umirja dosti. To je epidemiološka krivulja,30:09 - torej primeri na vsak dan, vidite, da nekako plato teh30:12 - primerov še vedno vztraja. V rdečem vidite obarvano,30:16 - da je večina teh primerov dejansko trenutno v ameriškem kontinentu,30:21 - sever in jug, Evropa pa tisto rumeno obarvano, vidite, da je trend30:26 - v upadanju. Smrti zaradi covida, tukaj je trend mogoče za Evropo30:32 - enako jasen; na začetku je bila Evropa predominantna v smrti30:36 - zaradi covida, zdaj se situacija v Evropi tudi glede tega umirja.30:43 - 14-dnevna kumulativna incidenca na 100.000 prebivalcev;30:47 - to je en izjemno pomemben epidemiološki kazalnik in njegov30:51 - trend nam govori, kako gredo zadeve v naši državi in v sosednjih.30:55 - Slovenija tukaj je res zelo majhna, ampak vidite, je svetlo obarvana,30:59 - je obarvana v tisti skupini, kjer je ECDC postavil mejo do deset.31:04 - In tu so skoraj vse naše sosednje države trenutno, razen Italije.31:07 - Ta kazalnik vam izpostavim tukaj posebej, zato ker res je en pomemben31:13 - kazalnik, ki ga uporabljamo pri oceni naših sosednjih držav31:16 - in je eden od tistih indikatorjev, s katerimi potem svetujemo vladi,31:20 - da je epidemiološka situacija primerljiva s sosedi in seveda potem31:25 - na podlagi tega je potrebno sprejemati tudi vse druge odločitve31:29 - in ukrepe, ki iz tega izhajajo. To je nekako med drugim kazalnikom,31:33 - ko svetujemo vladi glede situacije v sosednjih državah, smo rekli,31:38 - uporabimo število primerov, kumulativni primeri v zadnjih31:43 - 14 dneh. Ampak še nekaj nas zanima. Zanima nas, da se tudi31:46 - testira. Seveda, če v eni državi ne testiraš, primerov ne boš našel.31:50 - Tako da to sta ta dva kazalnika, ki ju trenutno uporabljamo31:53 - pri tedenski oceni epidemiološkega stanja v sosednjih državah.31:58 - Zadnjo oceno smo naredili prejšnji teden, tukaj je tudi seznam32:01 - držav, ki smo jih takrat ocenili kot ugodne. Ampak tukaj so še32:05 - drugi koraki seveda, pač tudi tehnični s strani drugih pristojnih32:10 - ministrstev. Z naše strani pa se trudimo, da navežemo čim bolj32:13 - tesne odnose, poleg tiste klasične komunikacije, ki poteka32:17 - z drugimi inštituti na mednarodni ravni, to pomeni ustaljene32:23 - mednarodne poti, skušamo čim bolj navezati tesno komunikacijo.32:27 - Ker kaj nam pomeni to? To nam pomaga tudi pri izboljšanju32:30 - dejanskega odziva na terenu. S tem, da imamo najbolj sveže32:33 - podatke, kaj se dogaja okoli nas in lahko čim boljše ukrepamo.32:38 - Situacija v Sloveniji, posodobljena z, ne 22. maj, ampak z zadnjimi32:44 - podatki od včeraj. Zdaj, kumulativna številka je 1.469, osem aktivnih32:49 - primerov, tisti, ki so epidemiološko relevantni za širjenje covida32:54 - v državi. En primer na novo in vidite tudi naše pohvalno število33:01 - testiranj, to je tisti indikator, ki želimo, da še vedno raste,33:04 - kajti moramo testirati, če želimo vedeti res, kakšna je33:08 - slika v naši državi. Epidemiološka krivulja za Slovenijo.33:13 - Prvi primer 4. marec, vrh, 61 primerov, 26. marec33:19 - in potem od tam naprej trend v upadanju. In ta ugodna trenutna33:23 - slika, ki jo vidimo vsak dan in si želimo, da bo čim bolj33:27 - naprej. Vsake toliko kakšen padec, seveda. Tudi navodilo okoli33:31 - testiranja in koliko se je testiralo, se je sčasoma33:34 - spreminjalo. Vsake toliko je tudi vikend efekt tukaj, epidemiološki33:38 - pojav, ko se tudi malo manj testira in manj ugotavlja skozi33:41 - vikende, tako da tiste nule, ki so med tednom, so tiste,33:44 - za katere smo res najbolj zadovoljni. To je pa koncept33:48 - epidemiološke krivulje. Ampak vemo, da primeri, ki so33:53 - danes ugotovljeni, danes testirani, niso primeri, ki so se zgodili33:57 - danes, ampak so se zgodili pač veliko časa nazaj.34:01 - Inkubacijska doba bolezni, potem je tukaj za prišteti še čas,34:05 - odkar je ta oseba imela simptome in je iskala zdravniško34:09 - pomoč. Je bila potem testirana in smo jo potem ugotovili.34:13 - V tem modelu smo vse to upoštevali in vidite, da nad epidemiološko34:17 - krivuljo imate grafikon, imate črto, ki nam pokaže, kdaj dejansko34:21 - v naši populaciji so se ti primeri v družbi generirali. To nam pomaga34:26 - res pri oceni stanja z zamikom, ampak kdaj se je dejansko bolezen34:33 - širila v naši družbi. In vidite, da je isto od začetka marca trend34:38 - v upadanju in trenutno, čeprav najbolj sveži podatki imajo neko34:42 - večjo negotovost, ampak še vedno dobro, dobro stanje umirjanja34:46 - epidemije v Sloveniji. Naslednji slide pa nam pokaže34:49 - tisto številko, ki je bila pred tem izbruhom domena načeloma34:53 - specialističnih vprašanj ali pa izpitov pri študentih, ampak to je34:57 - ta efektivna reproduktivna številka, oziroma R, reproduktivna35:01 - številka. To je po domače povedano tisto število, ki nam pove, koliko35:04 - nadaljnjih sekundarnih primerov naredi vsak primer covid bolezni,35:09 - vsak primer covida. Da damo zadevo v kontekst: sezonska gripa35:15 - je ta številka 1.3, pri eboli je ta številka približno 2, pri covidu35:22 - trenutno ocenjujemo, da je ta številka okoli 2.2. In če vam dam35:27 - samo v kontekst. To je bolezen, ki se prenaša kapljično. Če bi bil35:30 - prenos aerogen, bi to videli iz aviona, kajti bolezni, ki imajo35:34 - aerogeni prenos, kakor so ošpice, je ta efektivna reproduktivna35:38 - številka oziroma R okoli 15. Tukaj vidimo, da v Sloveniji,35:42 - kar si želimo, je, da je ta številka pod 1. Kajti če je pod 1, pomeni,35:46 - da se epidemija umirja. To smo dosegli tudi marca s hitrim35:50 - padcem te naše efektivne reproduktivne številke in vzdržujemo35:56 - to stanje pod 1 še naprej in se trudimo, da to stanje tudi36:01 - tako. Na koncu z najbolj svežimi podatki vidite, da je negotovost36:05 - večja, ampak zaradi tistih zamud pri tem, kdaj pride res do podatka.36:10 - Ampak tudi z upoštevanjem in modeliranjem v tem primeru,36:13 - kar smo tukaj naredili, negotovosti, ostaja ta naša številka36:16 - ugodna in potena. Še razpored po primeru v Sloveniji36:21 - po starosti in spolu. Vidimo, da dejansko so za covid dovzetne36:26 - čisto vse starostne skupine. Je pa res, kar se nakazuje počasi36:31 - tudi v mednarodni literaturi, nekako malo boljša situacija36:36 - je pri otrocih. Še smrti. Tudi te smrti niso samo domena36:41 - starejše populacije, so tudi v ostalih starostnih skupinah.36:47 - Jasno pa je, da covid zaradi značilnosti, ki jih ima, je najbolj36:52 - tvegan za starejšo populacijo, ponavadi polimorbidno, ki ima več36:55 - pridruženih bolezni. Vidimo tudi večje število žensk v tisti36:59 - starostni skupini nad 85, ampak to dajmo interpretirati tudi37:03 - v kontekstu demografije te starostne skupine, kar pomeni,37:08 - da preko 65 seveda v Sloveniji je večina žensk. Kako naprej?37:14 - To je vprašanje, ki si ga vsi postavljamo. Ampak kakor smo37:19 - rekli, krucialno bo fizična distanca. Ne socialna distanca,37:24 - želimo biti čim bolj povezani v teh težkih časih, ampak fizična37:28 - distanca. Ta meter in pol, ta dva metra v praktično vseh37:32 - aspektih našega življenja, je nekaj, kar moramo še vedno upoštevati37:35 - in je krucialnega pomena, da lahko vse ostalo rahljamo.37:41 - Higiena rok, higiena kašlja, milo in voda, primarno; če to ni37:47 - dostopno, razkužilo in čim manj stikati po obrazu in sluznicah.37:52 - To so napotki, ki smo jih slišali milijonkrat, ampak zdaj mislim,37:55 - da po vsem tem, kar smo dali skozi vsi v teh treh mesecih,37:59 - smo jih nekako zdaj dojeli kot naše in vemo, da tega se moramo38:03 - res držati, da se lahko kot družba ponovno zaženemo in stopimo naprej.38:09 - Maske so sekundarne napram distanci. Distanca je tista,38:14 - ki je najbolj pomembna. Tudi po WHO priporočilih so maske38:19 - izjemno relevantne, če smo bolni, takrat ostanemo doma, seveda,38:23 - se posvetujemo z zdravnikom, in če bo potrebno, če bo zdravnik38:27 - postavil sum na covid, boste testirani seveda in potem se38:31 - zadeva spelje naprej. Če prav morate iti iz hiše, če ste bolni,38:35 - seveda tukaj je priporočljiva maska ali če skrbite za bolno38:38 - osebo. Fizična distanca pa je tista najbolj pomembna in maske pridejo38:42 - v poštev, kadar ne moremo vzdrževati in zagotoviti fizične distance.38:48 - Torej, kaj pa zdaj na naši strani. Ponovni, vsi ravnamo odgovorno,38:53 - vsi ravnamo pazljivo, z naše strani, s strani zdravstva, s strani38:56 - laboratorijev, kliniko epidemiologov pa so ti trije stebri in na podlagi39:00 - tega, če bodo ti trije stebri močni, bomo poskušali zrahljati39:05 - čisto vse, da se lahko življenje vrne v normalno. To je testiranje;39:08 - še enkrat, če si bolan, pokliči zdravnika, imaš simptome,39:12 - ki so skladni s covidom, respiratorni znaki. Zdravnik bo39:16 - presodil, ali je potrebno testiranje. Enkrat, ko je primer39:20 - potrjen, se izolira, da se ne širi bolezen naprej in tukaj stopi39:25 - v igro epidemiološka služba, ki išče vse tesne rizične kontakte,39:28 - da preprečimo nadaljnje verige, epidemiološke verige širjenja39:32 - te bolezni. Le tako je lahko oseba, ki je kužna, čimprej izvzeta39:37 - iz konteksta, kjer lahko širi bolezen med populacijo.39:41 - In če bo to vse skupaj, naš del, vsi ostali in vsi skupaj,39:47 - pa del distance in higiene, bomo skušali zadeve rahljati,39:51 - korajžno stopiti v ta nov svet, ki bo za nekaj časa še nekoliko39:56 - spremenjen, dokler ne bosta na razpolago eno dobro cepivo,40:03 - eno dobro zdravilo, da bomo lahko zadeve zaključili.40:08 - Najlepša hvala.40:18 - Hvala, doktor Fafanglu za njegovo res nazorno in optimistično40:23 - predstavitev. Zdaj pa so na vrsti vprašanja. Je kako vprašanje40:27 - tu v dvorani? Je? Izvolite, prosim, POP TV.40:35 - Tadej Grešovnik, POP TV. Jaz bi mogoče, precej ste poudarjali40:39 - pomen ohranjanja fizične distance, da to še naprej ohranjamo40:46 - in se tega držimo. Če se še enkrat navežem na vašega predhodnika;40:52 - kako je s šolami? Zdi se precej nerealno, da bi se vrnili vsi40:57 - učenci v kolikor ohranjamo to razdaljo. Veliko bo odvisno tudi41:01 - od vašega mnenja. Kaj napovedujete? -Ja, veste, mi smo inštitut41:07 - za varovanje zdravja, kajne, Nacionalni inštitut za javno41:11 - zdravje. Kar pomeni, pogled je širok. Jaz lahko seveda dam41:15 - epidemiološki vidik, strokovni vidik na vse to. V ospredju je,41:19 - da zaščitimo čisto vse in da nekako blažimo oziroma41:23 - čim bolj omilimo tveganje na nivo, ki bi bila sprejemljiv. Z vidika41:29 - epidemiološke stroke to pomeni, kakšna je želja, želja je,41:33 - da je vzpostavljen sistem, ki funkcionira, ki je življenjski,41:37 - da če bo prišel tisti en primer v šolo, ko bomo vstopili41:40 - z epidemiološkim anketiranjem in epidemiološko poizvedovanje,41:43 - bomo lahko identificirali manjšo skupino, na tej skupini bodo pač41:47 - ukrepi, kar pomeni, da šola bo lahko funkcionirala naprej.41:51 - Če takšnih ukrepov, ki bi to omogočalo, ne bo, veste, potem so41:54 - lahko težave. Potem so lahko nasveti ali ukrepi, ki so potrebni,41:58 - bistveno širši, ali zapreti šolo in ponovno stres za vse udeležene.42:03 - Tako da tukaj je seveda, to je vidik epidemiologije,42:06 - ampak to ni samo to. Kontekst je tudi duševno zdravje,42:10 - so vsi drugi aspekti, ki jih moramo vkomponirati. Tu dejansko,42:14 - kakor ste slišali od predhodnika, potekajo pogovori, da najdemo42:18 - tisto najboljšo kombinacijo, ki bi bila en dober kompromis,42:22 - da se varuje zdravje oseb, ampak da se tudi omogoči vse42:25 - tiste temeljne pravice, šolanje, socializacija, vse tisto, kar je42:29 - pomembno za ljudi. Tu bomo pač korak za korakom naprej,42:33 - postopoma je tisti krucialni pomen vsega tega, da zadeve delamo42:38 - postopoma in da dobro spremljamo, kaj se dogaja. Da smo pripravljeni42:42 - zaznati probleme in potem popraviti kurs. V resnici celo človeštvo42:46 - je nepripravljeno za ta covid. Vsi se iz dneva v dan učimo42:50 - in pač prilagajamo ukrepe na ta naša nova spoznanja.42:55 - To ni potem, da eden ni želel v eni fazi nekaj reči ali ene42:59 - informacije dati. Zadeva je, da prilagajamo z novimi spoznanji,43:03 - to je čista definicija strokovnega pristopa. In tako bomo čim bolj43:07 - življenjsko, skupaj v tej skupini z vsemi pristojnimi ministrstvi43:12 - delamo, da se uspe usposobiti en sistem, ki bi funkcioniral43:15 - in ki bi varoval zdravje čisto vseh. -Samo mogoče z vidika vaše stroke.43:22 - Ja? -Bi vi poslali vse učence nazaj v šolo? Kakšno bo vaše stališče?43:27 - Kakšno bo naše stališče, ni samo stališče epidemiološke43:31 - stroke, je stališče cele javnozdravstvene stroke.43:34 - To je prva stvar, ki jo moram poudariti. Z našega stališča je43:38 - pomembno vzpostaviti take pogoje, da bodo varni. In zdaj tu je,43:43 - kakor je predhodnik rekel, stvar diskurza, kaj, kakšno tveganje43:47 - se lahko še sprejme, kakšno tveganje je še lahko sprejemljivo.43:51 - Na podlagi spoznanj o virusu, ki jih imamo do sedaj.43:55 - Epidemiološka situacija je ugodna, tudi nekako vpliv oziroma koliko44:00 - otroci obolevajo za tem virusom, je ugodno, ampak moramo tudi44:04 - upoštevati to, da v veliko državah so bili kar neki restriktivni ukrepi44:08 - na mestu. Ki so sigurno tudi omilili mogoče, koliko so otroci44:13 - prišli v stik s tem virusom. Vse to moramo upoštevati v širši44:16 - skupini, kjer bomo skušali narediti predlog, da bo sprejemljiv44:20 - in da bo omogočal, da šolski sistem pač ponovno zaživi.44:26 - Če sem vas prav razumel, za krajšanje razdalje pa zaenkrat44:29 - je še prehitro? -Krajšanje razdalje je res tisti fizični44:35 - in najbolj pomemben dejavnik. Če krajšamo razdalje, mogoče44:39 - moramo razmisliti o kakšnih drugih sistemih, ki bi nam44:42 - omogočili, da se te razdalje skrajšale na varen način. To je to,44:46 - kar lahko odgovorim. Je bilo zelo lepo rečeno prej, predhodni govorec44:50 - je rekel zelo lepo, vseeno je, kakšen sistem imajo, zdaj pa44:54 - to povem čisto z epidemiološkega vidika, kako se gibajo ti otroci44:57 - znotraj šole in v šolo, to je z epidemiološkega vidika45:01 - in epidemiološkega poizvedovanja zelo ugodno, ker kontakte potem45:05 - lahko zelo konkretno in z gotovostjo identificiramo. To je sigurno45:10 - en podatek, ki z našega stališča epidemiologov po postavljeno45:13 - kot en plus takega sistema. Zdaj pa je potrebno videti še vse45:17 - ostale kocke, da se spravijo skupaj. -Zdaj pa studio.45:23 - Janez Zalaznik, novinar spletnega portala Žurnal24.si, sprašuje,45:29 - ali za vse novopotrjene okužbe veste, kje so se okužili in sledite45:35 - njihovim stikom? Ali gre za vnos okužb iz tujine ali še vedno za nove45:41 - okužbe iz domov za starejše? -Za čisto vsak prijavljeni primer45:48 - bolezni se naredi epidemiološko poizvedovanje. V epidemiološkem45:53 - poizvedovanju poberemo vse relevantne podatke glede gibanja45:58 - te osebe, kje je bila, kje se je potencialno okužila, v času46:03 - inkubacije, ki je približno 14 dni, za tem pa vstopi iskanje kontaktov46:08 - in to naredimo za čisto vsak sleherni primer. Kar pomeni,46:13 - iščemo kontakte, tvegane kontakte, dva dni pred začetkom46:17 - simptomov, do trenutka pač anketiranja, ponavadi, ko je bil46:21 - primer potrjen. Te kontakte najdemo, jih ocenimo in potem v primeru,46:24 - da je to relevantno, se svetuje na Ministrstvo za zdravje karantena46:28 - za takšne osebe. Tako da trenutno primeri, ki jih videvamo, ki se46:34 - trenutno pojavljajo, so vsi znanega izvora. Že več kot dva tedna46:40 - nimamo primera, za katerega ne bi uspeli ugotoviti, kateri je46:45 - izvor. Situacije v domovih starejših občanov pa se tudi zelo dobro46:50 - umirjajo. -Hvala lepa. -Je še kako vprašanje iz studia?46:57 - Ja, imamo še vprašanje, ki ga zastavlja novinarka Televizije47:00 - Slovenija Špela Lobe. -Dober dan. Najprej, kot kaže,47:08 - se že v vrtcih in šolah pojavljajo prve dileme, in sicer piše nam47:14 - oče eno leto in pol starega otroka, ki je, kot kaže, zbolel, ima nek47:21 - prehlad in je ostal doma. Zdaj pa pač vrtec zahteva,47:25 - da se tega otroka najprej testira za covid-19 in samo z negativnim47:30 - potrdilom ga bodo sprejeli nazaj v vrtec. Je to po smernicah NIJZ-ja47:36 - in ali bo za vsakega otroka, ki bo mogoče prehlajen, teh okužb47:41 - je pa pač med otroki veliko, potrebno to testiranje, preden ga47:45 - bodo sprejeli nazaj v šolo oziroma v vrtec? -Hvala za vprašanje.47:50 - Težko komentiram zdaj specifični primer. Ampak tukaj je sigurno47:54 - domena in presoja izbranega zdravnika, kakor je bilo vedno47:58 - do sedaj; so tukaj naša priporočila, strokovna priporočila NIJZ-ja48:02 - in tako bo tudi vnaprej. Ampak seveda tukaj klinična48:06 - presoja, kdaj se osebo testira, o tem ne morem komentirati.48:09 - Če je postavljen sum na covid; če je postavljen sum na covid,48:13 - seveda bo testirana in na podlagi tega testiranja se bo delalo naprej.48:16 - Zdaj, seveda, dodatno trenutno pa, kako se vsak posamičen primer,48:21 - ki ima eno simptomatiko, skladno s covid, je to res domena48:25 - pač klinike izbranega pediatra, ki pozna ta posamičen primer48:30 - in se lahko na podlagi dejanskih, dajmo reči znakov, odloča. Hvala.48:38 - Torej, če prav razumem, je to odločitev zdravnika, ne pa48:42 - vrtca? Ali lahko vrtec zahteva potrdilo, če pa recimo osebni48:46 - zdravnik ni ocenil, da so simptomi taki, da bi moral otrok na bris?48:53 - O tem potrdilu, da bi bila lahko to zahteva, res nisem seznanjen,48:57 - da bi to moralo biti tako. Se bom zagotovo posvetoval49:01 - še s kolegi, ki so bili bolj vpleteni, skupina, ki je bila49:05 - vpletena za pisanje vseh priporočil za vrtec in se bom vrnil49:08 - z jasnim odgovorom, da bo ta zadeva razčiščena. -Imam pa še49:14 - vprašanje glede zaščitne opreme za zdravstvene delavce. In sicer,49:18 - zdaj bodo morali zdravstveni domovi, bolnišnice si sami49:22 - zagotavljati to opremo. Ali so se priporočila glede zaščite, standardi49:27 - glede zaščite zdravnikov in zobozdravnikov kaj spremenili49:32 - ali ostajajo tako visoki, vezirji, očala, plašči in tako49:38 - naprej? -Ja, še enkrat hvala za vprašanje, ampak to je res49:42 - iz domene epidemiološke stroke, urejati varovalno opremo, kako bo49:47 - organizirano. Organizacija zdravstvene dejavnosti je domena49:51 - pristojnega ministrstva in seveda specialistov, ki obvladujejo49:54 - širjenje, za obvladovanje bolnišničnih okužb. Torej,49:58 - na podlagi tega in na podlagi seveda epidemiološke ocene tveganja50:01 - v državi za ponoven zagon oziroma vnos covida, si bodo50:05 - te smernice gotovo smotrno prilagodile. -Ker NIJZ sicer daje50:10 - priporočila glede zaščitne opreme za zdravstvene delavce. Ja?50:19 - Torej bo tudi vnaprej, če bo kakšna sprememba, bo NIJZ najbrž?50:23 - NIJZ strokovno svetuje. NIJZ strokovno svetuje, kajne.50:28 - Ampak dejansko zdaj, da odloča točno, kateri so tisti pogoji50:32 - za delo v kliniki, ni domena NIJZ-ja, ni domena našega inštituta.50:38 - Hvala lepa. -Hvala. -Hvala, in če morda lahko odgovorite50:42 - še na vprašanje novinarja Igorja Krmelja s Planet TV-ja.50:46 - Pred časom je bilo rečeno, da bodo na covid-19 testirali50:50 - tudi vzorce, ki so bili odvzeti od sredine decembra pa do prvega50:55 - potrjenega primera pri nas. Imate podatek, so se ta testiranja51:00 - vzorcev že pričela? Kakšne so ugotovitve? Če še ne, kdaj bo51:05 - znanega kaj več o tem? -Ja, hvala za vprašanje. Zdaj,51:10 - testiranje teh vzorcev je pa domena laboratorijev, tako da tukaj51:15 - kot epidemiologi nismo vključeni trenutno v analizo teh vzorcev51:20 - za nazaj, tako da tukaj vam podrobnih informacij ne morem51:25 - podati. -Hvala lepa. -Hvala vam. -Je še kako vprašanje?51:30 - Nimamo več vprašanj. Hvala.51:35 - -Potem pa najlepša hvala, doktor Fafanglu za ta podroben51:40 - vpogled v prioritete delovanja Nacionalnega inštituta51:44 - za obdobje, ko upamo, da bo epidemija vsaj začasno omagala51:49 - ali opešala. Kot rečeno, mi se bomo z Nacionalnim inštitutom51:54 - tudi v prihodnje družili, tako da pričakujemo vas ali pa52:00 - gospoda direktorja, doktorja Milana Kreka, še ta teden,52:04 - potem ko bomo videli, kako se bo razvijala zgodba o morebitnem52:09 - vprašanju otrok v šole. Vse to bo moral biti strokovni in politični52:14 - kompromis in to zahteva svoj čas in veliko usklajevanj. Hvala lepa52:20 - za danes. -Najlepša hvala. -Sedaj pa sem za vaša vprašanja52:27 - na voljo tudi sam. So kaka vprašanja? -V studiu imamo za vas52:32 - vprašanja, in sicer bi kar ponovila vprašanje, če morda vi veste52:37 - odgovor; novinar Igor Krmelj, Planet TV, sprašuje, kako je52:42 - s testiranji tistih vzorcev, ki so bili vzeti od sredine decembra52:47 - do prvega potrjenega primera pri nas, če imate podatek, če so52:51 - se ta testiranja vzorcev že pričela in kakšne so ugotovitve, če so se?52:57 - V tem trenutku ne morem odgovoriti na to vprašanje,53:01 - bom pa poskrbel, da se s profesorjem doktorjem Petrovcem slišimo53:07 - in pridobimo morebiten odgovor oziroma da se dogovorimo tudi53:12 - za predstavitev morebitnih rezultatov, če že morebiti so.53:17 - Hvala lepa. Notranjepolitično uredništvo Slovenske tiskovne53:22 - agencije sprašuje, kako kaže dogovoru s Hrvaško glede53:26 - glede prehajanja meje, ki naj bi bil parafiran do konca tedna?53:31 - Kakšna je vsebina dogovora? In seveda, kako kaže dogovorom53:36 - z ostalimi sosednjimi državami glede prehajanja meja?53:41 - Ko govorimo o dogovoru s Hrvaško, gre v tej fazi predvsem53:45 - za tehnični dogovor med obema policijama. Preden sem šel na to53:50 - tiskovno konferenco, sem pregledal zadnji osnutek, ki je bil posredovan53:55 - hrvaški strani. In ko bo odgovor z njihove strani na voljo, bom lahko54:01 - povedal kaj več. V tem trenutku ga tam do desete ure in 30 minut54:07 - še ni bilo. -Najlepša hvala. Vprašanje informativnega programa54:13 - Televizije Slovenija: Glede na to, da so protokoli54:17 - za bazene s strani NIJZ popolnoma jasni, zakaj se bodo54:22 - zdravilišča odprla šele 1. julija in ne 1. junija? -Torej, ko gre54:29 - za protokole v bazenih, ki so že zdaj v uporabi, je tam ena54:34 - precej huda omejitev. Govorimo o bazenih, ki jih ta hip uporablja54:39 - Plavalna zveza Republike Slovenije za svoje vrhunske54:43 - tekmovalce; ni dovoljena uporaba tušev. Kako pa bo s sproščanjem54:49 - drugih turističnih kapacitet, pa pričakujem, da bodo predstavniki54:53 - pristojnega ministrstva MGRT v naslednjih dneh, sektor turizem,55:01 - povedali kaj več. Seveda pričakujemo, da se bo kar dobršen55:07 - del turističnih kapacitet morda sprostil že v ponedeljek.55:14 - Pravzaprav ne morda. Ne vemo točno, ali bo celoten paket55:18 - šel naprej v sproščanje, ali bo še kakšna zadrega, kakšen zadržek.55:23 - Ampak na to vam odgovorimo v naslednjih dneh. Jaz sem55:28 - čez vikend komuniciral tudi s pristojnimi z direktorata,55:32 - ki pripravljajo te ukrepe. Takoj, ko bo z njimi seznanjena55:38 - vlada, boste seznanjeni tudi vi. -Hvala. In še vprašanje novinarja55:43 - Televizije Slovenija Marka Štora. -Ja, pozdravljeni, glede zdravilišč55:51 - ste ravnokar odgovorili. Druga stvar je potem pa to55:56 - prehajanje meje. Madžarska in Srbija sta danes odprli eno mejo56:02 - ena drugi. Slovenija ima s tem s sosedami precejšnje težave.56:07 - Kje vi vidite vi? Je to slovenska diplomacija tista, ki nekako ne56:11 - uspe, zunanji minister? Zakaj se nas Avstrija tako brani?56:14 - Zakaj se nas Madžarska tudi, če odpira proti drugim, brani?56:18 - Vendarle imamo najboljšo epidemiološko sliko. Prvi smo56:21 - razglasili konec epidemije. V čem je problem? -Torej,56:28 - tako bi rekel. Mislim, da je najboljši odgovor, če parafraziram56:36 - izjavo ameriškega predsednika: »America first«. Vsaka država želi56:41 - zaščititi svoje državljane in pri tem pač suvereno odloča, s kom prej56:46 - in s kom kasneje. Kar zadeva Republiko Hrvaško, so stvari56:51 - v veliki meri sproščene, čeprav oni prav zato, da bi se56:56 - sredi sezone lahko čim bolj učinkovito in čim prej odzvali57:01 - na morebitno novo žarišče, zahtevajo od vseh, ki zdaj prihajajo57:07 - na Hrvaško, tudi telefon in lokacijo, na katero gredo,57:11 - da bi jih takrat po avtomatskem sistemu opozorili na novo žarišče,57:15 - če do tega pride. To je recimo za standarde v Sloveniji57:19 - nesprejemljivo. Skratka, Slovenci so prepričani, da jim ni57:24 - potrebno dajati takih informacij osebnega značaja, ampak to so57:28 - zdaj neki novi covid standardi, na katere se bo treba privaditi.57:32 - Ko gre za Madžarsko, je Nacionalni inštitut za javno57:36 - zdravje v stikih z madžarsko stranjo. Jaz pričakujem, da se57:40 - bodo stvari zgodile zdaj zdaj. In takoj, ko bomo imeli informacijo57:44 - potrjeno, vas bomo z njo tudi takoj seznanili. Kar zadeva Avstrijo,57:50 - pa je bilo dovolj sporočil z naše strani, moram pa vendarle57:55 - spomniti, da prehajanje nemško-avstrijske meje in prihod57:59 - turistov načrtujejo s 15. junijem. Mi pa smo danes še kar en teden58:05 - pred koncem mesecem maja, tako da pričakujemo, da se bo tudi58:09 - tukaj dosegel napredek. To, da je Avstrija marsikaj58:14 - sprostila, je seveda črka na papirju. Dejansko stanje58:18 - pri prehajanju njihovih meja, vse meje nekdanje Avstro-Ogrske,58:23 - če smem tako reči, se pravi, Češka, Slovaška, Madžarska,58:27 - so še vedno v največji meri zaprte. Torej, mislim, da se na naši58:33 - strani ne bi smeli vznemirjati na podlagi izjav, ki so morda58:39 - v veliki meri oblikovane za notranjepolitične potrebe,58:43 - pa tudi za spodbujanje državljanov Avstrije, da bi čim več časa58:48 - preživljali svoj prosti čas v svoji domovini. Ne vidim nekih posebnih58:53 - zadreg, nimamo nobenih težav s sosedi in tudi diplomacije ne bi58:59 - na neki način krivil za kaj takšnega. Kajti gre za suverene59:03 - odločitve vsake države posebej, tudi Republike Slovenije.59:08 - Še enkrat je treba povedati, da smo bili prva država,59:11 - ki je razglasila konec epidemije, na tak način, kot smo to storili59:15 - in od 1. junija dalje, bomo morali vse naše ukrepe, ki bodo veljali59:21 - še naprej, utemeljevati na zakonu o nalezljivih boleznih, o tem bi59:26 - kaj več lahko povedal naš današnji gost, doktor Mario59:30 - Fafangel, ampak mislim, da bodi toliko do tega trenutka59:35 - dovolj. -Samo to me še zanima. Se slovenska diplomacija oziroma59:39 - konkretno na zunanjem ministrstvu opravljajo kaki59:42 - bilateralni dogovori? Je kaj povezave tukaj ali samo čakamo59:46 - v bistvu, da se bo enkrat tudi Slovenija znašla na teh seznamih?59:49 - Ne, Slovenija je zelo proaktivna v vseh teh državah in diplomacija59:54 - je vzpostavila neposredne stike. Bom ponovil, kar sem povedal59:58 - že v petek. Danes se slišita tako direktor Nacionalnega inštituta00:03 - za javno zdravje doktor Milan Krek s svojim kolegom v Avstriji00:08 - oziroma vsaj z nekom iz njihove svetovalne skupine in tudi naš00:14 - minister za notranje zadeve gospod Hojs bo danes po telefonu00:20 - govoril tudi z avstrijskim kolegom, tako da država zagotovo dela tako,00:25 - kot je potrebno. Vaše vprašanje je bilo za diplomacijo. Diplomacija00:30 - dela, ampak tega ne obeša na veliki zvon. Naša naloga je,00:34 - da ustvarimo pogoje, da bi razglasili doseženi dogovor00:38 - in želim vam pač povedati, da imajo vsi naši veleposlaniki,00:42 - veleposlanice in konzuli zelo jasna navodila, kaj naj počno00:48 - in kako naj počno. -Hvala lepa za izjavo. -Hvala tudi vam.00:52 - Še vidim vprašanje tukaj. -Najlepša hvala za vse odgovore.00:55 - To so bila do tega trenutka vsa novinarska vprašanja00:58 - iz studia na Televiziji Slovenija. -Hvala za vprašanja, zdaj pa01:03 - vprašanje tukaj iz dvorane. -Ja, Tadej Grešovnik, POP TV.01:07 - Samo še okrog prehajanja meja. Grčija je pokazala ta seznam držav,01:14 - od koder bodo lahko prihajali turisti torej v Grčijo. Slovenije01:20 - med njimi ni, kljub dobri epidemiološki sliki, ki naj bi bila01:25 - glavno merilo za to, kdo lahko in kdo ne. Kako to komentirate?01:31 - Torej, naš veleposlanik v Atenah Longar je ves čas v stikih01:37 - z grškimi oblastmi, tako z Ministrstvom za zunanje01:42 - zadeve kot z Ministrstvom za turizem, glede liberalizacije01:49 - vstopa v Grčijo iz držav, ki imajo ugodno epidemiološko sliko.01:57 - Ta seznam, ki kroži, je začasen in je neuraden. Torej, to ni uraden02:04 - dokument grške strani. Ko bo potrjen in bo postal uraden,02:10 - pričakujemo, da bo na njem tudi Republika Slovenija, glede na vse02:15 - to, kar se do zdaj dogaja. Torej, zadnji stiki z Ministrstvom02:21 - za zunanje zadeve so izrazito pozitivni, nimam pa pooblastila,02:27 - da bi jih danes razkrival javnosti. Kot sem rekel že pri prejšnjem02:31 - vprašanju, ko bo dogovor dosežen, ko bo Slovenija na uradnem02:36 - seznamu, vas bomo s tem tudi takoj seznanili. Je pa že na tem02:42 - seznamu, ki je narejen za Republiko Ciper in kot veste, sta to državi,02:47 - ki sta nekakšen paket. In povsem realno je pričakovati,02:53 - da bodo čarterski poleti z letališča Brnik tudi v letošnjem02:58 - letu. In kot smo že večkrat povedali tukaj, velik del03:02 - turističnih destinacij v Grčiji je na otokih in ko se žarišče pojavi,03:07 - ga je relativno lahko zamejiti, ker so pač naravne ovire03:11 - in gre za izolirano lokacijo. Je še kako vprašanje? Če ne ...03:18 - Ravnokar smo dobili vprašanje v studio, če lahko. -Prosim.03:23 - In sicer, postavlja ga Sonja Merljak Zdovc, spletni časopis03:27 - za otroke Časoris. V imenu Časorisa, spletnega časopisa03:32 - za otroke, bi gospoda Jelka Kacina vprašala, kaj je mislil z besedami,03:37 - da je glede vračanja učencev v šole potreben poleg strokovnega03:42 - še politični kompromis? -Torej, odločitev o tem, ali se bodo03:49 - učitelji in učenci, tudi dijaki, vrnili v šole, v kakšnem obsegu,03:57 - pod kakšnimi pogoji, v enoizmenskem ali dvoizmenskem04:04 - pouku, o katerem Zavod za šolstvo ni razmišljal, ministrstvo pa tudi04:09 - ne, bo potrebno sprejeti neko odločitev. Stroka vedno pove samo04:14 - svoje strokovne poglede, stroka nikoli ne odloči. Ne misliti,04:19 - da je stroka odločila o tem, da bomo nosili maske.04:22 - Ne, stroka je o tem samo razpravljala. Nekoč vam bom04:26 - razkril, kdo je bil tisti, ki se je odločil za maske pri nas.04:30 - Ampak od takrat naprej jih nosimo in hvala Bogu so se ljudje04:33 - zelo hitro tega navadili, množično to sprejeli in to tudi zelo04:38 - dosledno spoštujejo. To je velik prispevek k temu, da smo bili tako04:42 - uspešni. Isto velja za svetovalno skupino. Svetovalna skupina04:46 - razpravlja, izmenjuje poglede, svetuje, priporoči.04:52 - Ampak odgovornost pa mora sprejeti nekdo drug. In vsaka04:56 - odločitev, ki jo sprejme vlada, je politična odločitev. Ne gre04:59 - drugače. Zato so v njej politiki in morajo sprejeti politično05:03 - odločitev in morajo sprejeti tudi politično odgovornost.05:07 - Zato pač govorim o tem, da je pač življenje takšno, kot je.05:11 - Je veliko bolj realno. Nekoč sem velikemu delu strokovnjakov rekel,05:17 - da si želim, da bi malo manj meditirali, ampak da bi več05:22 - priporočili in kaj tudi odločili. Potem bi politika lahko bila05:26 - hitrejša in bolj učinkovita. Ampak vse to terja čas05:30 - in v naslednjih dneh vas bomo sproti seznanjali z vsemi temi05:35 - elementi tega mozaika, ki bo pripeljal do morebitne05:39 - odločitve, zato bi rekel, da imamo jutri v tem kontekstu05:44 - med gosti tudi strokovnjaka, ki bo naslovil osebne stiske,05:51 - ki so bile posledica spremenjenega delovanja vzgojno-izobraževalnih05:58 - institucij v času epidemije koronavirusa, zato bo z nami06:05 - doktor Kristjan Musek Lešnik, psiholog z več kot 20-letnimi06:10 - izkušnjami na področju vzgoje in izobraževanja. Kdo vse pa pride06:16 - poleg njega na jutrišnjo tiskovno konferenco, pa vam06:20 - sporočimo še danes, predloge zdaj že imamo, ampak moramo06:25 - celoten potek konference uskladiti, zato da se izognemo06:30 - prav temu vprašanju, ki sem ga bil deležen zdaj. Da stroka06:35 - pripoveduje eno, ni pa predloga, kako naj bi se v realnem življenju06:42 - nekatere spremembe in ukrepi izvršili. Torej, če je to bilo06:48 - zadnje vprašanje, potem lahko rečem samo najlepša hvala06:54 - za vašo pozornost, za sodelovanje, za vsa vaša vprašanja, hvala obema07:00 - gostoma, da sta bila z nami in seveda, vidimo se ponovno,07:04 - kot običajno, jutri ob 11. uri. Hvala lepa in se vidimo.07:10 - Ostanite zdravi in skupaj zmoremo. -Srečno.07:14 - -