00:06 - Vsem lep majski pozdrav, tistim pred televizorji, tistim,00:10 - ki nas spremljate preko spleta, novinarjem v Cankarjevem domu,00:16 - tistim, ki ste prisotni v studiu RTV Slovenija, danes ni gospe00:21 - Nataše, nove kolegice se bodo oglasile, slišali boste nov glas,00:27 - čas je, vzela si je dan prosto, ampak rad bi začel z dejstvom,00:35 - da imamo danes prvič manj kot deset ljudi v covid oddelkih00:40 - naših bolnišnic. Ravnokar sem preverjal, kakšno je zadnje stanje.00:46 - Danes se zapira covid oddelek na Golniku in edino bolnico selijo00:52 - v Ljubljano. Stvari se resnično zapirajo na najboljši možni način.00:59 - Šest ljudi je bilo odpuščenih iz bolnišnic v včerajšnjem dnevu.01:06 - Včerajšnjo novinarsko konferenco smo posvetili razmeram v šolah.01:11 - Ko se k pouku vračajo, ko so se k pouku vrnili tudi01:16 - devetošolci. Veliko je bilo vprašanj in ugibanj, kako naprej,01:21 - se bodo šole odprle tudi za ostale triade, se bo pouk vrnil nazaj01:27 - v obliko pred epidemijo covida? Čeprav na panoju za mano je še01:32 - kar videti napis »ostani doma«, je ta napis nekako že presežen,01:39 - ker se vsi po naših najboljših močeh trudimo, da se ob upoštevanju01:43 - vseh varnostnih ukrepov od doma odpravimo vsi.01:48 - Ob primernem kompromisu tudi šolarji ostalih triad. Vsaj delno,01:53 - če že ne v celoti. Kako šolanje od doma vpliva na učence01:58 - in zakaj je za otroke tako pomembno, da šolski proces teče po ustaljenih02:02 - tirnicah, nam bo pojasnil današnji gost, doktor Kristijan Lešnik Musek,02:07 - psiholog, predstojnik Centra za pozitivno psihologijo02:10 - na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in tehnologijo Univerze02:14 - na Primorskem, namestnik predsednika Strokovnega sveta02:17 - Republike Slovenije za splošno izobraževanje in predsednik02:22 - Komisije za otroke s posebnimi potrebami Strokovnega sveta.02:29 - To je za uvod. Gospod profesor, prosim.02:42 - Hvala lepa, lep pozdrav. Zdaj, mene so povabili pravzaprav02:48 - sem zato, da povem nekaj o tem, v kakšno šolo se zdaj02:52 - vračajo otroci in se bodo vračali otroci in glede na to, da je bilo02:56 - kar nekaj govora v zadnjem času v medijih, oglašale so se naše03:03 - stanovske organizacije, Zbornica kliničnih psihologov,03:08 - Društvo psihologov Slovenije, tudi o tem, kakšne lahko pričakujemo03:12 - dolgoročne psihološke posledice pri otrocih, kar nekaj je bilo03:16 - strahov, kar nekaj tesnobe so nekatere objave vzbudile, ki so03:20 - primerjale vračanje v šole z vračanjem v zapor in se mi zdi03:24 - pomembno malo o tem spregovoriti. Najprej bi pa želel mogoče en tak03:29 - širši kontekst postaviti, da pravzaprav razumemo,03:34 - v kakšnem okolju naši otroci živijo. V bistvu mednarodna03:39 - organizacija Save the children že vrsto let spremlja stanje03:43 - na področju skrbi za otroke v različnih državah in ena od stvari,03:48 - ki jih počnejo, je, da v svojem letnem poročilu vsako leto03:51 - pripravijo eno lestvico držav, v katerih je za otroke res03:56 - kakovostno poskrbljeno, imajo odlične priložnosti za zdravo04:01 - in seveda spodbudno okolje, in tiste, kjer ne. In leta 201704:09 - pravzaprav smo prvič zasledili, da je na tej lestvici med državami,04:13 - kjer imajo otroci dejansko najboljše pogoje za življenje,04:18 - na prvem mestu Slovenija, zraven so pa tiste države,04:23 - s katerimi se običajno najraje primerjamo ali pa jih imamo za nek04:27 - svetilnik kakovosti življenja otrok, se pravi skandinavske države04:30 - in Nizozemska. V letu 2018 smo na tej lestvici bili skupaj04:37 - s Singapurjem na prvem mestu, skandinavske države pa za nami04:43 - in leta 2019 ostajamo približno tam, se pravi, Singapur in Slovenija04:49 - na prvih dveh mestih in potem skandinavske države. Toliko,04:52 - da približno razumemo ta širši kontekst, o čem se pogovarjamo.04:57 - In morda je eden od razlogov, zakaj se toliko ukvarjamo s tem05:01 - vprašanjem zdaj, in s temi skrbmi, tudi to, da smo vajeni05:04 - res ene visoke skrbi za naše otroke. Nobenega razloga ni,05:08 - da bi kdorkoli mislil, da bo za naše otroke v nadaljnjem obdobju05:13 - kaj slabše poskrbljeno in ravno naš šolski sistem je eden od tistih,05:16 - ki zagotavlja to visoko kakovost njihovega življenja. Toliko o širšem05:21 - okvirju. Druga reč, ki sem jo želel pravzaprav povedati na začetku,05:26 - je pa; včeraj sem se odpravil v eno šolo, kjer sem pravzaprav05:31 - večkrat, moji otroci so tja hodili, tam sem kar precej povezan,05:34 - pogledat, kako izgleda postkoronsko življenje šole.05:39 - Nisem slikal jaz šole, ker enostavno vsakič, ko se znajdem pred šolo,05:45 - je cel kup otrok, pa si ne morem privoščiti slikati. Pobral sem sliko05:48 - nekoga drugega. Takole je šola izgledala pred epidemijo05:52 - in tako šola izgleda po epidemiji. Otroci se vračajo v šole, ki so05:57 - takšne šole, kot so bile prej, enaki ljudje, isti ljudje delajo06:01 - v teh šolah, isti učitelji so, isti ravnatelji so, nekaj stvari06:06 - pa seveda je spremenjenih, ampak jaz mislim, da je treba06:09 - veliko bolj se pogovarjati o tem, kaj pravzaprav vse ostaja podobno06:13 - in enako in manj skrbi si delati okrog tega, kako bomo speljali06:16 - tiste zadeve, ki so drugačne in se jim je treba v teh okoliščinah06:20 - prilagoditi. Zdaj pa seveda, psihološke posledice te epidemije06:28 - z vidika otroka, spet se mi zdi, da je treba tukaj postaviti v širok06:33 - kontekst. Če pogledamo svet v zadnjih desetih, dvajsetih letih,06:37 - so vrstniki naših šolarjev v različnih okoljih, v različnih06:41 - državah dejansko doživljali hude travmatske dogodke.06:44 - Dogajali so se tsunamiji, dogajali so se potresi, dogajale06:47 - so se vojne, dogajal se je terorizem, v naši bližnji soseščini06:50 - so mesec nazaj otroci hodili v šole oziroma bili doma v Bergamu.06:55 - Tam so bile izredne razmere in to so bila res travmatska okolja,06:58 - ki lahko pustijo otrokom ene resne psihološke posledice.07:04 - Slovenskim otrokom se je zgodilo, ne travmatski dogodek,07:08 - zgodilo se jim je preprosto ena velika sprememba navad,07:12 - rutin in življenjskega sloga. Tako da brez skrbi, velika večina07:18 - slovenskih otrok bo to obdobje korone prestala brez kakršnihkoli07:24 - trajnih psiholoških posledic. Ostal jim bo spomin na te čase.07:29 - Ta spomin bo za nekatere mogoče nekoliko bolj grenak07:33 - kot za druge, za tiste, ki so ostali brez valete, ki so07:36 - ostali brez maturantskega plesa, ali nekaterih drugih pomembnih reči07:39 - v tem formativnem obdobju življenja, ampak pričakovati,07:45 - da bodo pa otroci množično travmatizirani in katastrofične07:49 - napovedi zapisovati, se mi pa zdi neproduktivno. S tem pravzaprav07:53 - samo spodbujamo stres pri starših, stres in tesnobo07:57 - pri samih otrocih. Moramo vedeti še nekaj. Otroci so lahko izjemno08:04 - odporni, ko so soočeni s spremembami v življenju in to velikokrat celo08:08 - bolj kot starši. Zdaj, govorim za večino. Manjši del otrok,08:15 - tudi pri nas, bo lahko to epidemijo in dogodke v zvezi z njo,08:20 - doživel kot travmatski dogodek. To so predvsem tisti otroci,08:24 - ki živijo v okoljih in družinah, kjer je bilo v času epidemije08:29 - izrazito veliko tesnobe, stresa, panike in kjer so se vsak08:33 - dan prebirale katastrofične in apokaliptične napovedi.08:37 - V okolju, kjer je ogromno stresa in tesnobe, se ta stres in tesnoba08:41 - seveda prenaša na otroke. Druga skupina otrok, ki pa imajo08:45 - že zdaj resne težave, so pa tisti otroci, ki so imeli v življenju08:49 - težave že prej. Otroci iz nekaterih disfunkcionalnih družin, otroci08:54 - iz družin, kjer je bilo že prej prisotno nasilje in so pravzaprav08:59 - imeli ti otroci šolo že v času pred epidemijo kot ene vrste09:04 - zatočišče, kjer so pravzaprav našli tudi svoj mir, svoje varno09:08 - in spodbudno okolje. Tako da tukaj pa seveda je09:13 - treba reči, da imamo tudi mehanizme v tej državi in je treba dejansko09:19 - poskrbeti za to, da se ti otroci prepoznajo, da se jim nudi09:22 - podpora, da se jim nudi pomoč in tukaj je že v tem času09:26 - med epidemijo Zbornica kliničnih psihologov in Društvo psihologov09:30 - Slovenije kar nekaj naredila v to smer in nobenega dvoma ni,09:36 - da se bo še naprej delalo. Kaj kažejo podatki tudi za druge09:40 - raziskave v tem času, ko so bili otroci doma; prej omenjena09:44 - organizacija Save the children je približno na 6.000 otrocih09:48 - v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji, Finskem, Švedskem izvedla09:52 - raziskavo med 6.000 otroki in starši. Izkazalo se je,09:57 - da približno četrtina otrok v času covid ukrepov občuti10:02 - tesnobo, približno dve tretjini otrok doživlja pa občutke dolgčasa,10:07 - osamljenosti. Potem so pa tukaj še nekatere specifične reči10:12 - v posameznih državah mogoče zanimive. Recimo Finska,10:16 - ki jo imamo ves čas kot nek svetilnik kakovostnega10:19 - izobraževanja, tam izjemno veliko otrok v času šolanja10:23 - na daljavo, več kot polovica recimo poroča o izčrpanosti,10:26 - o kateri poročajo tudi nekateri naši otroci. Na drugi strani pa10:30 - nemške otroke najbolj skrbi, ali bodo lahko uspešno končali10:34 - šolsko leto. Zdaj, kolegi pri nas na fakulteti so eno analizo10:40 - naredili tudi pri nas v Sloveniji. Izkazalo se je pri nas predvsem,10:45 - da imajo nekaj težav otroci v povezavi s socialno izolacijo10:50 - in občutki osamljenosti. Skratka, nekateri otroci dejansko10:55 - imajo težave v času covid ukrepov in velika večina teh težav11:00 - bo sčasoma ali pa zelo hitro, ko se bodo stvari normalizirale,11:04 - izzvenela, nekateri, manjšina, bodo pa potrebovali naprej11:08 - strokovno podporo in pomoč. Kako hitro bodo posledice izzvenele11:14 - in koliko bo te tesnobe, je pa v veliki meri odvisno11:17 - od tega, koliko časa bodo ukrepi še trajali, koliko časa bodo še11:21 - potrebno in kdaj se bodo začeli vračati v tisto njihovo najbolj11:26 - običajno okolje. Vsi, ki se ukvarjamo s šolstvom, vemo,11:31 - da bo za otroke velika razlika, če se bodo septembra po pol leta11:35 - odsotnosti vrnili v šolo ali pa če bodo v tem, zdaj, kratkem11:39 - času vsaj za nekaj časa se vrnili, da se lahko vzpostavi tista11:43 - struktura in tista rutina, ki jo seveda otroci potrebujejo.11:49 - Še nekaj bi rad izpostavil. Tesnobo pri otrocih in pri starših11:54 - najbolj krepi občutek negotovosti in če nenehno, vsak dan prebirajo,12:01 - ne vemo še, kdaj se bomo vrnili v šole, ne vemo še, ne vemo še,12:04 - kdaj se bomo, kdaj se bomo. Lepo prosim in apeliram na medije,12:08 - dajte poskrbeti tudi za to, da pravzaprav se ne razpihuje12:12 - te tesnobe, se ne razpihuje te anksioznosti. Otroci in družine12:17 - v tem trenutku potrebujejo še vedno tudi nekaj malega optimizma12:21 - in tega pravzaprav, da se ukvarjajo s stvarmi, s katerimi se radi12:24 - ukvarjajo, da so v kontaktu z ljudmi, s katerimi se radi12:28 - družijo, ne pa ves čas bombardirani z vprašanjem, ki vzbuja samo12:33 - dileme in tesnobo. Še nekaj bi rad povedal, tisto, o čemer12:40 - pravzaprav govorimo sorazmerno malo, pa o tem poročajo učitelji12:45 - in ravnatelji z nekaterih šol. Ti ukrepi niso imeli samo negativnih12:50 - posledic. Tudi nekaj pozitivnih posledic so opazili na šolah.12:54 - Otroci so v teh situacijah pravzaprav nekateri razvijali13:00 - zmožnosti prilagajanja, zmožnosti soočanja s frustracijami,13:05 - učili so se obvladovati nepredvidljivo okolje. Nekateri13:09 - otroci so pokazali ogromno količino ustvarjalnosti pri soočanju13:13 - z manj ugodnimi pogoji, vztrajnosti, se pravi, je tukaj13:17 - ena taka, mogoče pozitivna plat tega, kar se je v tem času13:23 - izluščilo ven in druga reč, izkazalo se je pravzaprav,13:28 - da za en del otrok, posebej včeraj, ko so se vračali otroci, šolarji13:34 - zaključnih letnikov, kar nekaj otrok je pravzaprav povedalo13:39 - oziroma že mladostnikov, da jim je delo na daljavo ustrezalo.13:44 - In to je tudi ena izkušnja, ki je pomembna pravzaprav13:47 - za šolski sistem, za razmišljanje o tem, kako naprej, mogoče tudi13:52 - oplemenititi ali pa obogatiti tisto, kar v šolah počnemo redno13:57 - s temi izkušnjami, ki smo jih dobili v času ukrepov. Zdaj,14:01 - kakšni so ključni izzivi v času vračanja v šolo? Dejansko se je14:06 - pouk postavil na glavo, praktično čez noč. Otroci se bodo zdaj14:13 - seveda vračali, ko se bodo vračali, tisti, ki so se že, so se pa že,14:18 - v okolje z eno rutino, z eno strukturo, za nekatere bo to kar14:21 - nekaj prilagajanja zahtevalo, ampak tako kot sem rekel že prej,14:24 - otroci so izrazito prilagodljivi. Ena reč, ki se je seveda zgodila14:28 - in na katero smo vsi, ki se ukvarjamo s šolstvom, opozarjali14:32 - in se zelo veliko ukvarjali s tem vprašanjem, je pa povezana14:36 - z razlikami med šolarji. Če si predstavljamo, da ko so14:39 - otroci zapustili šole, so bile razlike med njimi občutne,14:44 - so se te razlike, ne govorim samo o znanju, govorim tudi14:47 - o razlikah na socialnem in čustvenem področju, v času14:51 - osamitve seveda povečevale. Posebej velike razlike ali pa14:56 - posebej zapostavljene mogoče so bile v tem času skupine otrok15:00 - s posebnimi potrebami, in še ena skupina otrok, ki jo tako15:03 - ali tako že zanemarjamo v našem šolskem sistemu preveč v tem času,15:06 - pa pravzaprav niso imeli skoraj nobene dodatne podpore, to so pa15:10 - nadarjeni oziroma najbolj sposobni šolarji, ki jih imamo. Druga reč,15:15 - ki se je izpostavila, je ta, da smo v zadnjih letih v šolskem15:19 - sistemu se izrazito ukvarjali s kognitivnim delom, se pravi15:23 - z vedenjem, znanjem, spominom, manj pa z vzgojnim delom šole,15:27 - se pravi, s tistim čustvenim in socialnim. Tisto, kar me veseli,15:30 - je to, da otroci sporočajo, da so v tem času, ko so se slišali15:33 - z učitelji preko Zooma, se pravi, ne neposredno, v šoli veliko več15:37 - z lastnimi učitelji pogovarjali o tem, kako se počutijo, kako15:41 - doživljajo stvari okrog sebe in se mi zdi, da je to ena od tistih15:44 - stvari, ki bi jih veljalo obdržati še naprej. Še ena stvar je sigurno,15:50 - o kateri se bo treba pogovarjati. Človek je socialno, čuteče bitje,15:57 - posebej otroci. Otroci potrebujejo občasno tudi telesen stik, kontakt,16:02 - objem. To so stvari, o katerih se bo treba pogovarjati, o katerih16:07 - se bomo morali pogovarjati, z zavedanjem seveda vseh tveganj,16:10 - ki jih to prinaša. Zdaj, ključno vprašanje v tem trenutku je seveda,16:14 - kako čimprej zagotoviti vračanje v šole. Tisto, kar lahko rečem,16:18 - vsaj, kolikor sem seznanjen, je, da se vse strokovne službe16:24 - na Ministrstvu, na Zavodu za šolstvo in ostali, intenzivno16:28 - ukvarjajo z vprašanjem, kako čim prej vrniti otroke v šole.16:32 - To je aktualno vprašanje in s tem vprašanjem se moramo16:35 - ukvarjati in težiti k temu, da se to čimprej zgodi, ker bo16:38 - to seveda za otroke najbolj blagodejno. Drugo je seveda potem16:46 - vzpostavljanje ravnovesja med tveganjem. Mi se pogovarjamo16:50 - v zadnjem času predvsem o zdravstvenem tveganju, se pravi16:52 - o tveganju okužbe, manj se pogovarjamo o psihosocialnem16:56 - tveganju, se pravi o posledicah, ki jih lahko dolgotrajno vlečenje16:59 - ukrepov pusti določenim otrokom. Tukaj je treba najti neko zdravo17:04 - ravnovesje, zato da bomo pravzaprav en kompromis našli med enim17:08 - in drugim tveganjem in zagotovili otrokom najbolj spodbudno okolje.17:11 - Naslednje vprašanje bo zanesljivo, kako zmanjševati te razlike,17:15 - ki so nastale med šolarji. Spet, po mojih informacijah se17:22 - ogromno ravno s tem vprašanjem ukvarja Ministrstvo za šolstvo17:26 - in Zavod za šolstvo in še nekaj, izpostavilo se je tisto, kar smo17:30 - mnogi že opozarjali v preteklih letih. Mogoče je pa ta izkušnja17:36 - tudi priložnost za to, da se prevetrijo učni načrti,17:40 - da se iz učnih načrtov mogoče en del balastnih reči odstrani17:44 - in da se omogoči učiteljem in šolarjem, da se velik del šole17:48 - ali pa večji del, kot mogoče doslej, ukvarja s tistim drugim17:52 - vzgojnim vidikom šole, se pravi, s čustvenim, socialnim17:54 - in vsem ostalim. Ena stvar se mi zdi še pomembna.17:57 - Namesto, da se ukvarjamo s kurativo in skrbimo za otroke18:02 - takrat, ko nastopijo težave, ko imajo stiske, se mi zdi,18:06 - da lahko vsi skupaj, vsaj tisti, ki se ukvarjamo s temi podpornimi18:10 - strokami, psihologi in še ostali, ukvarjamo predvsem s preventivo,18:14 - kako naše otroke in konec koncev tudi ostale sodržavljane čim bolje18:19 - opremiti s tistimi življenjskimi veščinami, ki nam bodo,18:22 - predvsem pa otrokom, pomagale, da bodo v prihodnosti lažje18:26 - prebrodili, lažje predelali morebitne druge izzive, krize,18:31 - ki se bodo seveda v vsakem življenju dogajale. In še eno18:35 - pomembno vprašanje se mi zdi. Danes se tukaj spet pogovarjamo18:38 - o otrocih. Niso samo otroci tista skupina, ki je povezana s šolo,18:42 - pa je preživela marsikaj v zadnjih dveh mesecih.18:46 - Tudi učitelji so. Treba se bo pogovarjati veliko o učiteljih,18:50 - kako učitelje podpreti, kako jih okrepiti z znanji. V tem trenutku18:54 - se je izkazalo, da so bili učitelji premalo opremljeni18:57 - in to leta 2020, z znanji in veščinami, kako pravzaprav19:02 - se lotiti pouka na daljavo. Moram pa reči, da je velika večina19:07 - učiteljev to znanje osvojila v izjemno hitrem času in so se19:12 - prilagodili na nastalo situacijo, tako da si pravzaprav zaslužijo19:17 - tudi oni za svoj prispevek v tem času, poleg zdravstvenih19:21 - delavcev in vseh ostalih, eno zahvalo. S tem bi pa jaz19:25 - pravzaprav danes tudi ta del mojega nastopa zaključil.19:42 - Hvala lepa. Zdaj pa predlagam, da našemu gostu zastavite vprašanja,19:47 - najprej iz studia, potem pa tudi tukaj iz Kosovelove dvorane19:51 - Cankarjevega doma. Prosim. -Dober dan želim iz studia19:55 - Televizije Slovenija. Najprej vprašanje za doktorja Musek Lešnika,20:01 - sprašuje novinarka POP TV Maja Račič. Piše, da so jih starši20:07 - otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v izobraževanje20:10 - v Zavodu Cirius Kamnik, obvestili, da pouk tam poteka tako,20:14 - da so otroci v šoli, učiteljica pa ni fizično prisotna, temveč jih še20:19 - vedno poučuje na daljavo prek Skypa. Ne strinjajo se20:23 - niti s tem, da morajo otroci iz prve triade nositi maske,20:27 - zaposleni pa nosijo skafandre. Naši otroci potrebujejo bolj20:31 - človeški odnos, več topline, menijo starši. Se z njimi strinjate?20:35 - Kakšen je vaš pogled na to? -Glejte, konkretnih primerov,20:39 - ki jih ne poznam, nisem seznanjen z njimi, ne morem komentirati.20:44 - Rekel sem že prej. Treba je najti kompromis med tveganji na področju20:49 - zdravja in tveganji na področju psihosociale. Vsekakor je tisto,20:55 - kar bi si seveda jaz in moji kolegi želeli, da se čimprej seveda21:03 - omogoči neposreden stik med otroki in učitelji. Konec koncev21:07 - vemo, da velik del, posebej pri mlajših otrocih poteka,21:11 - komunikacija poteka neverbalno, in v bistvu je ta del, ki ga pokriva21:14 - maska, eden od pomembnih signalov razpoloženja, počutja21:18 - in tako naprej, ampak dokler seveda zdravstvena stroka pravi, da so to21:27 - pravzaprav ukrepi, ki zagotavljajo zdravje, ne moremo tisti, ki smo21:34 - iz drugih strok, posegati na njihovo strokovno področje.21:38 - Zelo preprosto. Želimo pa si seveda, da se to čimprej vrne21:43 - v normalno, pri čemer seveda vemo, da virus ni nekaj, kar je zdaj21:48 - izginilo, izzvenelo, virus je nekaj, kar ostaja, tveganje okužbe21:52 - še vedno je prisotno in pravzaprav je od nas in od tega, kako se bomo21:58 - obnašali v tem času, odvisno, kako bo prihodnost tam izgledala.22:03 - Se pravi, ali se bomo vračali postopno v normalo, ali bomo pa22:10 - postopno zaradi sporadičnih izbruhov naknadno spet zapirali22:16 - določene oddelke šole in tako naprej. -Najlepša hvala.22:22 - Vprašanje za doktor Musek Lešnika zastavlja tudi novinarka Dela22:27 - Špela Kuralt. Zastavlja pravzaprav nekaj vprašanj, prosim, če lahko22:31 - odgovorite na vsakega posebej. Dodatna strokovna pomoč za otroke22:35 - s primanjkljaji še vedno poteka le na daljavo. V Društvu psihologov22:40 - Slovenije so zapisali, da je strokovno to nesprejemljivo.22:44 - Ali je po vašem mnenju taka dodatna strokovna pomoč za otroke možna?22:51 - Vsaka dodatna strokovna pomoč je boljša kot nobena dodatna22:54 - strokovna pomoč. To je ena reč. Druga reč je ta, da se na različnih23:00 - šolah stvari že zdaj izvajajo različno v okviru možnosti.23:06 - Težava dodatne strokovne pomoči je ta, da so izvajalci velikokrat23:11 - vezani na več različnih šol. Kar pravzaprav pomeni, da dela23:15 - posamezen strokovnjak z otroki iz štirih, petih različnih šol.23:20 - In je to verjetno eden od razlogov, zakaj je bila tukaj zdravstvena23:24 - stroka toliko previdna pri tej zadevi. Na tistih šolah,23:28 - kjer dodatno strokovno pomoč izvajajo njihovi lastni kadri,23:33 - se pravi, ljudje, ki so zaposleni na šoli in pokrivajo samo njihovo23:36 - šolo, tam že zdaj pravzaprav poteka to, da otroke vabijo v šolo,23:40 - kljub temu, da bi lahko to počeli na daljavo. Tako da jaz bi23:45 - predlagal, da dajmo kar v precejšnji meri zaupati23:49 - odgovornosti in zdravi pameti ljudi v šolah, hkrati pa seveda,23:54 - tako kot sem rekel prej, upoštevati tudi strokovne pomisleke.23:58 - Tako kot sem rekel že prej. Vsaka strokovna pomoč, dodatna,24:02 - je boljša kot nobena dodatna pomoč. -Najlepša hvala. Novinarka24:07 - Dela sprašuje še, pedopsihiatri so poročali, da se je že v prvih24:12 - 14 dneh karantene povečalo število samopoškodbenih vedenj24:16 - in samomorilnih poskusov pri mladostnikih, ki izhajajo24:20 - iz rizičnih skupin. Kaj bi predlagali v teh primerih?24:25 - Glejte, to sem že malo tudi prej omenil. Vemo, da del otrok24:32 - in mladostnikov živi v težkih pogojih, da živijo v pogojih24:35 - in družinah, kjer je prisotno nasilje. In v teh družinah je bilo24:40 - popolnoma jasno, da v situaciji omejitve, ko skupino ljudi,24:46 - v kateri je prisotno nasilje, družino, zaprete v en prostor,24:51 - bo seveda v času vseh frustracij, povezanih s tem, še dodatnih24:57 - pri starših, povezanih s službo, s krediti in vsem, kar se je25:02 - pravzaprav ljudem v tem času podilo po glavi, lahko kulminiralo.25:06 - To se je seveda zgodilo. Vse tisto, kar lahko naredimo,25:09 - seveda je, da poskušamo maksimalno prepoznavati te otroke in tem25:14 - otrokom pomagati, kolikor se le da. Vsakemu otroku seveda, ki to25:20 - doživlja, je treba pomagati in tukaj pravzaprav to ni v prvi25:26 - vrsti vprašanje za šolski sistem, to je vprašanje, kjer morajo skupaj25:31 - delovati vsaj šolski, socialni in zdravstveni resor. -Najlepša25:38 - hvala. In še zadnje vprašanje Delove novinarke Špele Kuralt.25:43 - V stresu so tudi učiteljice. Kaj svetujete njim? Kako naj svoje25:47 - tesnobe ne prenašajo na otroke? -Ja, to je eden od razlogov,25:55 - zakaj sem na koncu omenil prav učitelje. Z njimi se pravzaprav25:59 - sorazmerno malo ukvarjamo, pa so v tem času ukrepov pravzaprav26:04 - bili v dveh vlogah. Velika večina slovenskih učiteljev je imela doma26:07 - svoje lastne otroke, ki so se šolali na daljavo, hkrati so pa26:10 - skrbeli za svoje lastne šolarje, se pravi, za šolarje, ki so jih26:14 - na daljavo poučevali. Stresa, tesnobe je bilo pri učiteljih26:18 - precej. To povedo tako učitelji, kot povedo ravnatelji, enostavno je26:27 - cel kup strokovnih organizacij, sem že prej omenil26:30 - Zbornico kliničnih psihologov, Društvo psihologov Slovenije v času26:36 - krize pripravilo kar nekaj nasvetov, priporočil, kaj narediti, če se26:41 - znajdemo v situacijo, ko smo pod stresom, kako lahko26:44 - stres zmanjšujemo, različne tehnike so bile predstavljene26:49 - in hkrati tudi bila možnost seveda odprta za ljudi, ki so doživljali26:54 - teh stisk in te tesnobe, še toliko več svetovanja na telefonih.27:00 - Še vedno to ostaja, predvsem pa v mnogih šolah to rešujejo zelo27:07 - preprosto s kolegialno pomočjo. Enostavno se pogovarjajo med seboj.27:12 - Zelo preprost recept je pa, čim več časa početi tiste stvari,27:15 - ki te sproščajo, tiste stvari, pri katerih se fajn počutiš27:18 - in jih rad počneš in manj časa mogoče posvetiti temu, da v glavi27:24 - nenehno prevrtavaš stvari, ki te spravljajo v tesnobo27:28 - in sprožajo še več tesnobe. Tako da glejte, ogromno možnosti27:34 - je seveda, kjer lahko učitelji najdejo podporo in na vsaki šoli27:38 - imajo šolsko svetovalno službo, če ne drugje, se pa lahko do svojih27:42 - kolegov obrnejo in vprašajo za nasvet. -Najlepša hvala za vse27:47 - odgovore. Iz studia Televizije Slovenija smo zastavili za doktorja27:52 - Musek Lešnika vsa vprašanja, ki so prispela do tega trenutka.27:58 - Hvala lepa. Je kako vprašanje tukaj v Cankarjevem domu? Ne?28:04 - Ni? Potem pa našemu gostu hvala za predstavitev in vse28:08 - številne odgovore in pojasnila. Mi pa gremo naprej. -Hvala.28:14 - Zelo smo si prizadevali, da bi dobili sem danes v tem28:19 - trenutku tudi gospo Melito Močnik, ki je pristojna za mejna vprašanja28:24 - v Slovenski policiji, kajti odlok, ki ga je včeraj na dopisni seji28:30 - sprejela vlada, v mnogočem zamejuje možnosti prehajanja28:34 - državne meje, ima seveda tudi zelo veliko izjem, ampak to je28:39 - kompleksno vprašanje, za katerega sam ocenjujem, da bi bilo najbolje,28:43 - da ga predstavijo tisti, ki bodo tudi v praksi udejanjali28:49 - te novosti oziroma spremembe. Preden odgovorim na vaša vprašanja28:55 - sam, pa vam dolgujemo še pojasnilo glede otrok v vrtcih, ki izkažejo29:03 - simptome okužbe dihal. Včeraj smo imeli tu neko konkretno29:08 - vprašanje, ali sme vrtec zahtevati29:14 - testiranje otroka in potrdilo,29:17 - da otrok ni pozitiven. Zato nam je Nacionalni inštitut29:22 - za javno zdravje, ki smo ga zaprosili za pojasnilo, ki ga bom29:27 - zdaj predstavil, tudi pripravil odgovor. Ta odgovor se glasi takole:29:37 - Otrok naj ob pojavu simptomov okužbe dihal ostane doma.29:42 - Starši naj pokličejo otrokovega izbranega zdravnika, ki bo dal29:46 - nadaljnja navodila in se odločil glede testiranja na okužbo29:52 - s SARS-CoV-2 oziroma covid-19. Otrok, ki je negativen na okužbo29:59 - s covid-19, se lahko vrne v šolo, ko je zdrav, na podlagi klinične30:04 - ocene izbranega pediatra. Če je otrok pozitiven na okužbo30:09 - s SARS-CoV-2, kot je uraden naziv, naj ostane doma v izolaciji30:15 - v skladu z navodili izbranega zdravnika. Predvidoma pa najmanj30:19 - 14 dni po pojavu prvih bolezenskih znakov oziroma če ima30:23 - vročino, še 14 dni po koncu vročine. Priporočila Nacionalnega30:29 - inštituta za javno zdravje pa nikjer ne navajajo, da bi bilo30:33 - za vrnitev v vrtec potrebno potrdilo, da je otrok negativen.30:38 - Torej, to je uraden odgovor. Zdaj pa sem na voljo za morebitna30:43 - vprašanja. Prosim. -Iz studia Televizije Slovenija imamo vprašanja30:49 - za gospoda Kacina. Naslednja vprašanja vam zastavlja Slovenska30:54 - tiskovna agencija. Prvi sklop se nanaša na včeraj sprejete in danes30:59 - uveljavljene spremembe odloka o omejitvi vstopa v Slovenijo31:04 - zaradi zajezitve širjenja novega koronavirusa. Ali danes uveljavljene31:08 - spremembe odloka o omejitvi vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve31:12 - širjenja koronavirusa dejansko pomenijo, da tudi za vse državljane31:16 - Evropske unije z izjemo Hrvaške velja 14-dnevna karantena,31:20 - če namen njihovega vstopa v državo ne ustreza eni od navedenih31:24 - izjem? Kaj se dejansko spreminja glede na dosedanjo ureditev?31:29 - Ali smo se s sprejetimi spremembami dejansko odprli za tuje turiste?31:36 - Odgovor je načeloma da, odprli smo se, kajti potrdilo31:41 - o rezervaciji že zadošča za vstop v Republiko Slovenijo.31:46 - To je zagotovo pozitiven element v tem delu.31:53 - Tukaj so še vprašanja s Slovenske tiskovne agencije. Na prvi pogled31:57 - se zdi nova ureditev podobna Hrvaški. Ste mogoče pri pripravi32:01 - upoštevali izkušnje Hrvaške? Ali lahko za vstop v Slovenijo32:05 - pričakujemo podobne zastoje, kot so zdaj na meji s Hrvaško?32:08 - Načrtujete kak poseben sistem, s katerim bi se lahko izognili32:12 - dolgim čakalnim dobam na meji? -Torej, sam nisem sodeloval32:17 - pri pripravi te dopisne seje oziroma dopolnitvi odloka.32:22 - Zato vam ne morem odgovoriti na to vprašanje. Nimam občutka,32:26 - torej moj osebni občutek ni, da bi se posebej zgledovali32:30 - po Republiki Hrvaški. So pa narejeni nastavki, s katerimi32:35 - bi se na nek način pomagalo tudi drugim državam, da razumejo,32:40 - da je potrebno čim prej skleniti bilateralen tehnični dogovor,32:44 - ki bi omogočil hitrejši prestop državne meje in boljši pretok ljudi.32:52 - Ali nova ureditev pomeni, da bodo v Slovenijo lahko prišli32:55 - tudi italijanski turisti, po tem, ko bo Italija predvidoma 3. junija32:59 - dovolila potovanja v tujino? Epidemiološka slika Italije33:03 - je vseeno precej slabša od tiste v Sloveniji. -Res je, včeraj je bil33:08 - tukaj glavni epidemiolog Nacionalnega inštituta za javno33:11 - zdravje doktor Mario Fafangel, ki intenzivno dela z italijansko33:15 - stranjo. Ampak tisto, kar se mi zdi v tem trenutku bolj pomembno,33:19 - je, da lahko najavim, da se bosta srečala zunanja ministra Republike33:23 - Slovenije in Republike Italije še pred koncem tega tedna,33:27 - in potem bo znano kaj več, kaj bi lahko bilo novega v režimu33:33 - prehajanja italijanske meje z italijanske strani. Ampak moram33:38 - ponoviti še enkrat, ta meja je v veliki meri propustna, ko gre33:43 - za dnevne migrante, ko gre za obmejno prebivalstvo,33:47 - ko gre za učitelje in šolarje, ki prihajajo v šolo na našo stran,33:52 - ker v Italiji šolski sistem ne bo zagnan do meseca septembra.33:58 - To so vse mehanizmi, ki normalno delujejo, in seveda tudi ves tranzit34:02 - preko Republike Italije in Slovenije gre naprej v tretje države.34:07 - Gospod Kacin, podvprašanje zastavljajo iz Informativnega34:12 - programa Televizije Slovenija. Ali po sinoči sprejetem vladnem34:16 - odloku o mejah italijanski državljan, ki ima rezervirane34:19 - počitnice v Sloveniji, lahko dopustuje pri nas brez karantene?34:24 - Na to vprašanje bomo odgovorili takoj, ko bo sklenjen tehnični34:28 - dogovor tudi z Republiko Italijo, v tem trenutku ga ni, in kot rečeno,34:33 - po pogovoru obeh zunanjih ministrov, predvsem pa po bolj34:38 - tesnem sodelovanju obeh pristojnih inštitucij, na naši34:41 - strani je to Nacionalni inštitut za javno zdravje, vam bomo oziroma34:45 - vam bodo oni sami lahko povedali kaj več, kajti oni bodo34:49 - pripravili predlog, ki bi ga potem v odlok uvrstilo Ministrstvo34:56 - za notranje zadeve in bi ga potem tudi Slovenska policija,35:00 - ki nadzira mejo z Italijo, lahko udejanjila. -Najlepša hvala.35:05 - Nadaljujemo z vprašanji iz Slovenske tiskovne agencije. Gospod Kacin,35:09 - ali lahko pojasnite, kaj pomeni druga točka izjem, za katere se35:13 - deveti člen ne uporablja, ki govori o gospodarskem prometu?35:18 - Gre pri tem tudi recimo za to, da bodo lahko na primer obrtniki35:22 - in izvajalci iz članic Evropske unije prišli delat v Slovenijo?35:29 - Gre pravzaprav za veliko voznikov, ki vozijo za naše35:35 - avtoprevoznike. O tem smo v preteklih dneh že govorili,35:38 - ko se je pojavilo to vprašanje. In zato je bil predzadnji popravek35:44 - sprejet tam ob deseti uri zvečer, da so v nedeljo opolnoči lahko35:49 - ti vozniki oziroma tovornjaki krenili proti svojim namembnim35:53 - točkam. -Najlepša hvala. Glede na sklep, da vlada ne podpira35:58 - predloga zakona, ki ga je v Državni zbor vložila Levica36:01 - in predvideva zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh36:05 - tudi po koncu omejitvenih ukrepov, novinarja Slovenske tiskovne36:09 - agencije zanima, ali vlada v kratkem pripravlja tudi spremembe odloka,36:13 - ki bodo sprostile nedeljsko delo trgovin? Vlada se namreč36:17 - v včerajšnjem sklepu med drugim sklicuje na negativne posledice36:20 - epidemije na gospodarstvo. -Rekel bi, da vlada usklajuje36:26 - svoje stališče tudi s predstavniki delodajalcev. In o tem, ali in kdaj36:34 - naj bi prišlo do morebitnega dopolnila obstoječega odloka,36:39 - vas bomo obvestili po seji vlade, ki bo v četrtek. -Najlepša hvala.36:45 - Vprašanje zastavlja tudi novinarka Televizije Slovenija Vanja Kovač.36:50 - Vlada predloga, ki ga je vložila Levica za zaprtje trgovin36:54 - ob nedeljah in dela prostih dnevih, ne podpira, češ, da zaradi posledic36:58 - omejitvenih ukrepov zaradi epidemije tudi za trgovinsko dejavnost predlog37:03 - trenutno ni na mestu. Od začetka je predsednik vlade Janez Janša37:07 - predlog podprl, na Twitterju. Ali drži, da je zaprtju trgovin37:11 - nasprotoval minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek? Kakšni so bili37:15 - njegovi argumenti, ki so prepričali vlado, da je spremenila svoje37:19 - stališče? -Ne morem odgovoriti na to vprašanje. Lahko pa vam37:25 - povem, da je v tem trenutku v medresorskem usklajevanju37:31 - predlog odloka, ki bo sprostil še nekatere ključne dejavnosti37:36 - na področju turizma in drugih servisnih dejavnosti.37:40 - Tako da verjamem, da bo v tem sklopu naslednjih sprostitev,37:46 - ki jih pričakujemo v kratkem, in ki jih bo predstavil37:54 - podpredsednik vlade oziroma njegovo ministrstvo,37:58 - mogoče odgovoriti na to vaše zelo konkretno vprašanje, kakšno je bilo38:02 - njegovo osebno stališče in katere argumente je uporabil,38:05 - če jih je sploh uporabljal pri tem. -Najlepša hvala. -Če dovolite,38:10 - damo besedo še novinarjem tukaj v Cankarjevem domu, pa se vrnemo38:16 - spet k vam. -Seveda. -Prosim. -Tjaša Dugulin, POP TV.38:21 - Jaz imam kar nekaj vprašanj. Prvo se nanaša na obiske38:24 - v bolnišnicah. Zdaj, sprostili so se obiski v domovih za starejše občane.38:28 - Kdaj lahko torej pričakujemo sprostitev obiskov tudi38:30 - v bolnišnicah? In konkretneje, kako bodo v bistvu v bolnišnicah38:34 - to izvajali? Kako bodo v praksi preverjali in nadzorovali po več38:38 - sto obiskovalcev dnevno? -Ne bi odgovoril na to vprašanje,38:44 - pa vam tudi povem, zakaj ne. Jutri bodo z nami minister38:50 - za zdravje doktor Tomaž Gantar, državna sekretarka v Ministrstvu38:56 - za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti magistra39:02 - Mateja Ribič, potem nekateri člani svetovalne skupine pri Ministrstvu39:09 - za zdravje na čelu z vodjo, profesorico doktorico Bojano Beović,39:17 - ki se bodo odzvali na nekatere očitke, podtikanja in neresnice,39:25 - ki jih je na račun zdravstvene oskrbe obolelih v domovih39:29 - za starejše občane v zadnjih dneh v javnosti objavil ali pa izjavljal39:37 - nekdanji minister za zdravje doktor Dušan Keber. Zato se mi zdi prav,39:42 - da na ta vprašanja odgovorijo na pristojnem ministrstvu39:46 - oziroma da če imajo kaj temu dodati, kaj v zvezi s tem povedo39:50 - tudi člani svetovalne skupine, ki pravzaprav usmerjajo režim39:54 - obiskov v bolnišnicah. -Ampak ali je že padla odločitev,39:58 - lahko pričakujemo v kratkem to sprostitev v bolnišnicah v bistvu?40:02 - Poglejte, če je prišlo do sprostitve v domovih, je jasno, da bo prišlo40:06 - tudi do sprostitve v posameznih bolnišnicah. Če sem prej rekel,40:11 - da je danes zadnji dan, ko je covid oddelek v bolnišnici na Golniku40:17 - še aktiven, potem je jasno, da je teh zamejitev v prihodnje40:21 - zagotovo manj in da smo v zadnji fazi priprav na to sprostitev.40:26 - Ampak kot rečeno, jaz bi odgovor na to vprašanje vendarle na nek40:30 - način prepustil ministru za zdravje. In njegovi ekipi.40:34 - Naslednje vprašanje je vezano na te turistične vavčerje.40:38 - Na koga so pravzaprav zdaj prenosljivi? Je to že vse40:40 - izkristalizirano in konkretneje, ali lahko starši turistični vavčer40:44 - porabijo za organizirane poletne počitnice za otroka, kot jih denimo40:48 - organizira Zveza prijateljev mladine? -Torej, danes se začenja40:53 - obravnava tega tretjega svežnja, ki vključuje tudi izdajo oziroma40:58 - uporabo vavčerjev. V zakonu te podrobnosti niso predpisane.41:05 - So se pa v pristojnem ministrstvu zavezali, da bo uredba41:11 - za uresničevanje teh vavčerjev, za njihovo uporabo, pa v tem41:17 - kontekstu tudi za morebiten prenos, da ali ne, in na koga,41:21 - če, pod kakšnimi pogoji, pripravljen do konca tega tedna.41:26 - Tako da dokler to uredbo še pripravljajo, bi bilo nekorektno41:30 - z moje strani prenašati nekatere elemente. Ampak zavezujem se,41:35 - da se bomo potrudili, da vam v najkrajšem možnem času vsebino41:41 - te uredbe predstavimo in da to stori pristojno ministrstvo,41:45 - se pravi Ministrstvo za gospodarstvo. -Še vprašanje41:50 - glede porok in festivalov za kolegico. Lahko na poročno41:54 - zabavo pridejo zdaj tudi gostje iz tujine? So kakšne omejitve,41:59 - iz katerih držav lahko pridejo? -Tudi to vprašanje bi na nek način42:05 - prepustil gospe Meliti Močnik, ko jo pripeljemo. Zagotovo je ona42:10 - tista oseba, ki usklajuje delo Slovenske policije s policijami42:16 - vseh sosednjih držav, preko katerih pravzaprav prihajajo gostje.42:21 - V tem trenutku de facto letalskega prometa še ni, torej gre42:25 - za sodelovanje z drugimi policijami in zato je to vprašanje,42:30 - na katerega morajo oni dati odgovor. Jaz bi si drznil samo to42:34 - povedati, da je do tega trenutka pripravljen seznam 14 držav,42:39 - iz katerih bi lahko prihajali državljani v Republiko Slovenijo42:45 - brez nekih posebnih omejitev. Res pa je, da v odloku piše,42:50 - da moramo prej s temi državami skleniti bilateralni tehnični42:54 - sporazum, če želimo, da pridejo k nam prej, preden se doseže širši43:01 - dogovor znotraj Evropske unije.43:06 - Zdi se, da bo iskanje tega dogovora trajalo43:10 - še kar nekaj časa, zato se je vlada, zunanje ministrstvo,43:14 - Ministrstvo za zdravje, mimogrede, minister za zdravje bo danes govoril43:18 - tudi z avstrijskim ministrom za zdravje, pa tudi NIJZ,43:23 - Ministrstvo za notranje zadeve, vsi po vrsti se angažirajo v iskanju43:30 - možnosti za čimprejšnjo sklenitev teh tehničnih sporazumov,43:34 - da bi bilo omejitev čim manj. Torej, veste, da v izjemi piše43:39 - za pogreb, pa 24 ur in tako naprej. Po logiki stvari bi se dalo43:44 - tudi tu najti neke vzporednice, ampak jaz si ne želim komentirati43:49 - teh možnosti. To je tolmačenje, ki ga lahko da samo Slovenska43:54 - policija. -Še zadnje vprašanje. Čeprav je večina festivalov43:58 - in koncertov za letos odpadla, bosta denimo Ljubljanski festival44:01 - in mariborski Lent vendarle izvedena. Kako v praksi torej44:04 - izvesti vse te množične prireditve, da bo tveganje za prenos okužbe44:09 - čim manjše in kdaj se pravzaprav lahko tudi pričakuje, da bo spet44:12 - dovoljeno zbiranje na javnih površinah nad 50 ljudi?44:17 - Torej, jaz se bom navezal na eno od misli, ki jih je izrekla44:24 - kot razmišljanje, ne pa kot dokončno odločitev,44:28 - vodja svetovalne skupine profesorica doktorica Bojana Beović,44:32 - ki je že omenila bistveno večjo številko. Govorila je o številki44:39 - 500 ljudi, ne le 50. Se pravi desetkrat večji številki,44:44 - tam sredi prihodnjega meseca. Pod kakšnimi pogoji, kako bomo44:48 - zagotovili to fizično distanco na teh koncertih, je seveda drugo44:53 - vprašanje. Ampak vendarle, smo na poti k novi normalnosti.44:59 - Ti covid standardi bodo pač ostali z nami, vse dokler ne bomo45:04 - imeli treh pogojev izpolnjenih. Prvi pogoj je, da se pojavi45:11 - cepivo. Drugi pogoj je, da se pojavi zdravilo. Tretji pogoj pa je,45:18 - da preidemo tudi tako imenovani morebitni drugi val. Če bomo šli45:24 - čez drugo fazo, čez drugi val relativno ugodno, potem bi to45:29 - lahko morda peljalo tudi v sproščanje nekaterih drugih45:32 - ukrepov. Nacionalni inštitut za javno zdravje daje priporočila.45:37 - Kako pa bomo in kaj bomo v resnici potem izvajali in zapisali45:43 - v odlok, kaj in koliko bomo sprostili, je v tem trenutku45:47 - nemogoče odgovoriti in tudi sam nimam mandata,45:51 - da bi tukaj se šel čarobno kroglo in ugibal, kdaj bi kaj bilo mogoče,45:58 - ker bi morda nekateri vzeli to zdravo za gotovo, to pa ni46:02 - funkcija govorca za covid.46:08 - Hvala za vprašanja, zdaj pa gremo nazaj v studio. -Ja.46:12 - Gospod Kacin, iz studia Televizije Slovenija imamo vprašanje novinarja46:17 - informativnega programa TV Slovenija Marka Štora. V petek ste omenili,46:22 - da zaenkrat kaže, da sprostitve za zdravilišča in bazenske komplekse46:26 - ne bo pred 1. julijem, kar so turistični delavci v tej panogi46:31 - sprejeli kot šokantno novico. Je morda do danes znanega že kaj46:35 - več? Je res, da naj bi se zdravilišča in aquaparki vendarle46:38 - odprli prej, skupaj z ostalimi turističnimi kompleksi,46:42 - torej s 1. junijem? -Torej, ali se bodo s 1. junijem ali ne,46:48 - ne morem trditi z gotovostjo. Včeraj sem videl poročilo46:52 - na nacionalni televiziji, kjer je bilo sporočeno, da se mi je zareklo,46:57 - ko sem omenjal v ponedeljek, da bi se to že lahko zgodilo47:01 - ali pa se bo zgodilo. Zagotovo se bo marsikaj od tega47:04 - v ponedeljek sprostilo. Ampak kot sem danes že omenil,47:08 - v tem trenutku poteka medresorska koordinacija. Nacionalni inštitut47:12 - za javno zdravje je dal usmeritve in priporočila, zdaj pa se47:16 - pravzaprav uporabniki in različni resorji soočajo z zamejitvami,47:23 - ki jih ta priporočila pravzaprav prinašajo. In od tega, kaj je47:29 - mogoče ob teh zamejitvah sprostiti, se bodo poenotili47:35 - v kratkem. Takoj, ko bo MGRT imelo na voljo ključne informacije47:43 - o tem, jih bomo delili tudi z vami. Ampak ponovim še enkrat:47:48 - v ponedeljek naj bi se marsikaj sprostilo, tudi hoteli, ne glede47:54 - na velikost. Ključno vprašanje pa je, kaj je s termalnimi,48:00 - bazenskimi kompleksi, z aquaparki. Tudi zelo intenzivna prizadevanja48:07 - gredo v smeri sprostitve fitnesov in wellnessov pod določenimi48:14 - pogoji. Skratka, dokler poteka to medresorsko usklajevanje,48:20 - in danes je res intenziven dan, danes še ne pričakujemo zelo48:25 - jasnih odgovorov, kaj od tega bi se lahko sprostilo brez omejitev.48:30 - Po mojem nič brez omejitev. Nekatere omejitve bodo pač48:34 - veljale še naprej, od ponedeljka dalje na podlagi zakona48:39 - o nalezljivih boleznih in o vsem tem vas bomo obvestili48:44 - pravočasno, ko bodo ta usklajevanja končana. -Najlepša hvala. Novinar48:50 - Al Jazeera Balkans Gašper Lubej, gospod Kacin, preverja novo48:56 - ureditev iz vladnega odloka o prehajanju mej. Prosi za odgovor48:59 - na vsako vprašanje posebej. Prvič: dovoli se vstop brez omejitev49:04 - in brez karantene vsem turistom iz Evropske unije in schengenskih49:08 - držav, ki lahko dokažejo rezervacijo s prenočitvijo? 17. točka desetega49:13 - člena odloka. -Res je, to piše v 17. točki, ampak jaz se teh49:19 - konkretnih tolmačenj v tem trenutku še ne bi lotil, zato še49:26 - enkrat ponovim, kar sem rekel na začetku, in se opravičujem49:29 - gospodu Gašperju Lubeju in njegovi agenciji Al Jazeera,49:33 - ampak to so odgovori, na katera želimo slišati zelo striktna49:39 - pojasnila Slovenske policije. In kot rečeno, do trenutka, ko sem49:44 - stopil za govorniški oder, še nisem imel povratne informacije49:48 - gospe Melite Močnik, ali se nam lahko pridruži. Očitno je danes49:52 - ne bo. Bomo pa poskrbeli, da pride ob prvi priložnosti49:55 - in zelo jasno pove, kakšna navodila so za izvedbo tega odloka dali50:01 - operativnemu centru Slovenske policije, ki tolmači to vsem mejnim50:07 - prehodom, takrat, ko se pojavi dilema, kaj da in kaj ne.50:12 - Komu dovoliti vstop in pod kakšnimi pogoji. -Najlepša hvala. Gospod50:16 - Lubej preverja tudi: vsi tujci s stalnim in začasnim bivališčem50:20 - v Sloveniji lahko vstopijo v državo brez omejitev in brez karantene?50:24 - Drugi odstavek devetega člena odloka. -Če niso bili izven50:31 - Evropske unije dlje kot 14 dni. -Hvala. Za vse preostale državljane50:39 - iz Evropske unije in tretjih držav, razen izjem iz 10. in 11. člena50:45 - odloka, se odredi 14-dnevna karantena? -Nikamor ne bomo prišli50:50 - pri teh vprašanjih gospoda Gašperja Lubeja. Velja tako, kot sem rekel50:56 - na samem začetku, to so vprašanja, na katera bo odgovorila gospa51:00 - Melita Močnik, ko pride. -Najlepša hvala. Še vprašanje51:05 - novinarke Tadeje Grešovnik s POP TV-ja za gospoda Kacina.51:10 - V tretjem korona paketu med upravičenci do nadomestila51:14 - za čakanje na delo doma ni tistih, ki se ukvarjajo z organizacijo51:18 - športnih prireditev. Teh še vedno ni. Boste poskrbeli tudi zanje?51:24 - Razprava o tem zakonu se zdaj začenja v Državnem zboru.51:29 - Lahko, da se bo kaka sprememba zgodila že v času njegove obravnave.51:35 - Ampak ključno je, da je zakon sprejet čim prej, kajti samo51:40 - sprejetje tega zakona omogoča uresničitev katerega koli dela tega51:45 - zakona. Ali bodo ta predlog dopolnili in ali ga bodo51:50 - v nadaljevanju razširili še na katero drugo kategorijo,51:53 - je seveda vprašanje za prihodnost. Ampak vlada se zaveda, da vseh51:59 - vprašanj ni mogla nasloviti v tem tretjem paketu. Zaveda se52:04 - tudi, da bo verjetno potrebno nekatere gospodarske dejavnosti52:09 - subvencionirati na različne načine tudi po izteku meseca junija.52:15 - In to je izziv, če smem uporabiti ta termin, za četrti paket.52:22 - Najlepša hvala. To je vse. -Smo izgubili zvezo s studiem?52:26 - Najlepša hvala. To je vse za danes iz studia Televizije Slovenija.52:31 - Ponavadi se vzpostavi. Tako, tukaj smo nazaj. -Ja. Najlepša52:36 - hvala, zahvaljujemo se za vse odgovore. Za danes je to vse52:39 - iz studia Televizije Slovenija. -Hvala lepa za vsa vprašanja.52:45 - Jaz bi izkoristil priložnost še za to, ker sem sam dobil kar52:48 - precej vprašanj o tem, kaj pomeni52:55 - večje število ljudi, ki so v rubriki »tujina«,53:00 - ko gre za pregled covid pozitivnih. Nacionalni53:03 - inštitut za javno zdravje sem zaprosil, da mi dajo pregled53:08 - za zadnjih pet primerov, ki so prišli iz tujine. Te države53:15 - so, po vrsti jih bom naštel: Francija, Nemčija, Hrvaška, Švedska53:22 - in Avstrija. Dve od teh držav sta naši sosedi, drugi dve sta53:29 - največji evropski državi, ko govorimo po številu prebivalstva.53:36 - Epidemiologi preko epidemiološke ankete o vsakem primeru posebej53:43 - poizvedo, kje bi pri zbolelem lahko prišlo do okužbe. V večini53:50 - teh primerov gre za vnesene, se pravi, uvožene, importirane53:56 - primere, kar pomeni, da so se okužili v tujini. To pa ne pomeni,54:01 - da je vseh pet tujih državljanov, to lahko pomeni, da so to tudi54:07 - naši državljani, ki so bili na delu v tujini in so se tam okužili54:11 - in prišli v Slovenijo, bili odkriti kot covid pozitivni, ampak ko iščemo54:18 - »darovalca«, če smem uporabiti ta termin, ki jih je približal54:25 - covidu-19, se na ta način ugotovi, od kod je pravzaprav okužba54:30 - izvirala. Najlepša hvala vsem za udeležbo, za vsa zastavljena54:37 - vprašanja, gospe za prevod, ki ga tako neumorno izvaja že celo54:44 - uro. Želim vam lep dan in ostanimo previdni, jutri pa, kot rečeno,54:50 - minister za zdravje, državna sekretarka z Ministrstva za delo,54:55 - družino, socialne zadeve in enake možnosti ter članica55:01 - in člani svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje na čelu55:08 - s profesorico doktorico Bojano Beović na temo obtožbe na račun55:16 - Ministrstva za zdravje oziroma našega zdravstvenega sistema,55:20 - ki jih je izrekel nekdanji minister za zdravje doktor Dušan Keber.55:26 - Hvala lepa.55:29 - -