00:02 - Lepo pozdravljeni spoštovani gledalci in gledalke 00:05 - pred televizorji, tisti, ki nas spremljate preko spleta, 00:10 - novinarji v Cankarjevem domu in tisti, ki ste prisotni v studiu, 00:15 - gospa Nataša. Na današnji dan se v covid oddelkih slovenskih 00:20 - bolnišnic nahaja le še osem pacientov, od tega le še dva 00:25 - na intenzivni negi. Z delovanjem je zaenkrat prenehal oddelek 00:30 - na Golniku, ostajata oddelka v Mariboru in Ljubljani. 00:35 - Današnjo osrednjo temo posvečamo znanju in izkušnjam, 00:38 - ki smo ga v slovenskem zdravstvenem sistemu in epidemiološki 00:43 - stroki nabrali med obdobjem epidemije covid-19. Z nami so 00:48 - minister za zdravje, doktor Tomaž Gantar, državna sekretarka 00:52 - na Ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, 00:56 - Mateja Ribič, profesorica doktorica Bojana Beović, vodja 01:00 - strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covid-19 01:06 - pri Ministrstvu za zdravje, doktor Aleš Rozman, direktor 01:09 - Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, magister 01:14 - Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje 01:18 - in koordinator za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialnih 01:22 - varstvenih zavodih za območje celjske regije ter magistra, 01:26 - magistrica, oprostite, Mateja Lopuh, državna koordinatorica 01:30 - razvoja paliativne oskrbe. Kot smo napovedali in obljubili 01:36 - že včeraj, bo v drugem delu novinarske konference o razmerah 01:39 - na mejah in zadnjih spremembah glede prehajanja meje, spregovorila 01:44 - gospa Melita Močnik, vodja sektorja mejne policije v enoti uniformirane 01:49 - policije. Danes želi stroka predstaviti dejstva o zdravstveni 01:55 - oskrbi in zdravljenju starostnikov, še zlasti prebivalcev domov 01:59 - za starejše občane. S tem v zvezi želi ovreči nekatere špekulacije, 02:04 - domneve in neresnične trditve, ki so se na račun delovanja zdravstva 02:09 - v povezavi z domovi za starejše občane pojavile v medijih v zadnjih 02:13 - dneh. Besedo predajam ministru za zdravje, mister Gantar, prosim. 02:18 - Najprej bodo nastopili vsi naši gostje, potem pa boste lahko 02:22 - zastavili vprašanja, zato vas vnaprej prosim, tisti, ki boste 02:27 - zastavili vprašanja, povejte komu zastavljate vprašanje. In izmenoma 02:32 - bomo dajali besedo vam, navzočim tukaj, v dvorani in vašim kolegom 02:36 - v studiu TV Slovenija. Gospod minister, prosim. 02:44 - Hvala lepa. Spoštovane gledalke, gledalci, spoštovani predstavniki 02:48 - medijev v tem tiskovnem središču. Jaz mislim, da ni nobenega dvoma, 02:55 - da je bila Slovenija pri obvladovanju epidemije uspešna 02:59 - država in mislim, da smo dosegali rezultate, ki so praktično 03:06 - nadpovprečni. Žal mi pa je v tem delu, da se pojavljajo 03:13 - tudi v nekaterih tiskanih medijih dvomi v strokovnost 03:19 - opravljenega dela, predvsem pri oskrbi starejših 03:24 - v domovih za starejše občane. Morda se velja zavedati, 03:29 - da sta bila v tej epidemiji vzpostavljena dva sistema, 03:34 - ki sta bila že pred epidemijo v bistvu najbolj kritična 03:40 - oziroma kritična v smislu pomanjkanja kadrov, 03:44 - kritična v pomanjkanju ustrezne prostorske infrastrukture 03:49 - in sicer na eni strani zdravstvo, na drugi strani 03:51 - pa seveda tudi domovi za starejše občane in da sta oba 03:57 - sistema, na eni strani zdravstvo, v smislu prilagoditve 04:00 - na epidemijo, na drugi strani pa domovi za starejše, 04:05 - glede na to, da je v njih populacija, ki je v takšni 04:10 - epidemiji najbolj izpostavljena težkim boleznim 04:14 - oziroma težki bolezni, slabšemu poteku covid-19 04:19 - in zato je bila tudi namenjena posebna skrb. Morda velja vedeti, 04:26 - da je bilo med približno 18.800 oskrbovanci v teh domovih 04:31 - okuženih samo 1,7 odstotka, kar mislim, da je odličen rezultat 04:39 - in da smo imeli v bistvu manjše težave v desetih 04:45 - od 102 domov oziroma velike težave le v treh domovih 04:50 - in še te so nastopile praktično ob samem začetku epidemije, 04:54 - se pravi, že od prvega dne smo imeli problem z okužbami 04:59 - v Domu starejših občanov v Metliki in znotraj prvega tedna 05:04 - tudi v Šmarjah. Jaz verjamem, da smo jih s pomočjo strokovnih 05:09 - ekip reševali na optimalen način in da je temu tako, 05:15 - boste slišali, lahko rečem iz prve roke, iz strani 05:19 - strokovnjakov, ki so to delo vodili, koordinirali in za katero 05:26 - sem jim tudi v resnici hvaležen. Mislim, da so ugotovitve 05:31 - in sejanje nemira, tudi strahu med ljudmi 05:35 - glede dogajanja in obravnave starejših občanov, popolnoma 05:40 - neupravičene, po drugi strani pa hudo krivične do vseh zdravstvenih 05:47 - delavcev, ki so se v teh domovih trudili, da bi težavo epidemije 05:54 - in bolezni covid-19 premagali s čim boljšim rezultatom. 06:01 - Jaz bi s tem zaključil svoj del, ker je danes namenjeno 06:05 - več strokovni razpravi oziroma obrazložitvi, bi pa vseeno 06:10 - prosil prej še državno sekretarko, gospo Ribič, 06:17 - kot sekretarko na resornem ministrstvu, kjer sicer vodijo 06:23 - in upravljajo s temi domovi za starejše občane, 06:27 - tako da hvala lepa zaenkrat. 06:40 - Spoštovani, lepo pozdravljeni tudi z moje strani. Dovolite, 06:45 - da predstavim še pogled na zgodbo v domovih za starejše 06:49 - s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake 06:53 - možnosti, pod katero pristojnost domovi tudi sodijo. 06:58 - Uvodoma bi želela izraziti sožalje vsem svojcem umrlih v domovih 07:03 - v preteklih mesecih. V že tako zahtevni situaciji, 07:10 - ki jo je prinesel novi koronavirus, je bilo resnično 07:14 - veliko stisk. V vlogi direktorice doma starejših občanov, 07:20 - ki sem jo z veseljem in z vso predanostjo opravljala 07:23 - pred nastopom funkcije državne sekretarke, lahko s suverenostjo 07:27 - rečem, da sem dodobra spoznala tudi delovanje domov 07:31 - za starejše iz druge perspektive. Domovi za starejše so od zunaj 07:39 - večinoma predstavljeni le kot institucije, v katerih bivajo 07:43 - starejše osebe in v katerih se izvaja institucionalno varstvo, 07:48 - vendar domovi za starejše so veliko več. Vsem tem prebivalcem, 07:53 - stanovalcem, ki tam stanujejo in jih je nekaj čez 18.000, 07:57 - predstavljajo domovi za starejše njihov dom, 08:01 - njihov intimni prostor in njihov prostor, kjer se počutijo varne. 08:07 - In vsi zaposleni in vodstvo domov se trudijo, da jim ta dom 08:11 - naredijo čimbolj domač in da se lahko stanovalci 08:14 - tam počutijo kot doma, se pravi, da se trudijo, 08:18 - da jim naredijo približek njihovega doma. Tako, kot imamo 08:22 - mi ostali svoj dom, za katerega skrbno skrbimo in ga tudi negujemo. 08:30 - Teh domov je v Sloveniji nekaj čez 100, natančneje 102 08:36 - in v 90-ih odstotkih domov za starejše okužb ni bilo, 08:42 - kar pomeni, da si ukrepi za preprečevanje in obvladovanje 08:47 - širjenja okužbe z virusom covid-19 v teh domovih dosegli 08:52 - svoj namen. V prvem valu so se pojavila posamezna žarišča 08:58 - okužb, podobno so se s tem soočale tudi ostale države, 09:03 - tako v Evropi kot tudi po svetu. Žarišča okužb so bila, kot že rečeno, 09:09 - v domu v Metliki, v Šmarjah, v Ljutomeru, nekaj manj žarišča 09:15 - je bilo v domu v Horjulu ter v domu Vič-Rudnik, enota Bokalci. 09:22 - V preostalih domovih so imeli potrjeno okužbo 09:26 - med stanovalci, to je bila ena ali dve in pa med zaposlenimi. 09:32 - Pri teh smo s sprejetimi ukrepi uspeli zajeziti oziroma 09:37 - preprečiti širjenje okužbe. Sedaj se stanje v domovih 09:43 - za starejše umirja, vse naše aktivnosti so že usmerjene 09:48 - v prihodnost in sicer v oblikovanje načrta za obvladovanje okužb 09:53 - s covid-19. Pri tem bomo izhajali iz praks, ki so se do sedaj 09:58 - pokazale za učinkovite. Trenutno na Ministrstvu za delo, 10:03 - družino, socialne zadeve in enake možnosti oblikujemo 10:06 - delovno skupino za pripravo tega načrta za obvladovanje okužb 10:11 - s covid-19, v katero bo vključena stroka, sami izvajalci 10:17 - in pa tudi predstavniki obeh ministrstev, tako Ministrstva 10:20 - za zdravje, kot tudi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve 10:24 - in enake možnosti. Ključna naloga te skupine bo pregled 10:29 - vseh ukrepov in dobrih praks, ki so se pojavile tekom obvladovanja 10:35 - te okužbe ter priprava načrta v primeru drugega vala. 10:41 - Za primer drugega vala bodo tako oblikovane smernice, 10:45 - protokoli in usmeritve kako bodo delovali izvajalci 10:49 - ob morebitnem tem drugem valu. Naš osnovni cilj je, da se zagotovi 10:54 - varnost in zaščita vseh stanovalcev in zaposlenih 10:58 - v domovih ter da se v največji možni meri ohranja normalizacija 11:04 - življenja stanovalcev domov za starejše. Snovati bodoče ukrepe 11:10 - danes je seveda veliko boljši položaj kot tisti v času 11:15 - največjega izbruha, ko smo bili vsi v svetu iz dneva 11:19 - v dan soočeni z novimi dejstvi o tem virusu. Želela bi povedati 11:26 - tudi to, da sodelovanje s Skupnostjo socialnih zavodov 11:30 - Slovenije poteka dobro, dialog teče in tudi rešitve 11:35 - se oblikujejo tudi v sodelovanju z njimi. V zaključku poudarjam, 11:40 - da moramo tudi v bodoče slediti zdravstveni stroki, 11:44 - ki ima v tem procesu skorajda ključno vlogo. 11:49 - Brez sodelovanja z zdravstvenim sektorjem ne moremo narediti veliko. 11:54 - Potrebno je torej zaupanje. In naj za konec še poudarim, 11:58 - da varstvo starejših ostaja ključna naloga in ključna tema 12:03 - našega ministrstva tudi po izteku te pandemije. Hvala. 12:21 - Hvala za besedo in lepo pozdravljeni. V zadnjem času je bilo v medijih 12:27 - večkrat omenjeno, da je v slovenskih domovih za starejše umrlo 70 12:34 - ali celo 80 odstotkov vseh umrlih za boleznijo covid-19 12:39 - v Sloveniji. Podatek je dejstvo, bolezen ogroža starostnike, 12:46 - številka pa je bila prikazana v kontekstu, da je bilo za stanovalce 12:52 - domov slabo poskrbljeno in da so bili premalo pogosto 12:57 - premeščeni v bolnišnice. Zaradi omenjene trditve 13:01 - in še nekaterih povezanih, prihaja seveda v javnosti 13:05 - do nepotrebnih strahov in stisk, zlasti pri svojcih umrlih 13:10 - ali pri tistih, ki še imajo svoje ljudi v domovih za starejše, 13:15 - zato menim, da je potrebna razlaga in obenem tudi navedba 13:19 - nekaterih dejstev. Prvič moramo vedeti, da zdravljenje v bolnišnici 13:23 - je v vsakem primeru, od otroške dobe pa do pozne starosti smiselno takrat, 13:29 - ko lahko v bolnišnici nudimo zdravljenje, ki ga bolnik doma 13:33 - ne more biti deležen, pa ga zaradi svoje bolezni 13:37 - seveda potrebuje, da ima tako imenovano indikacijo. 13:40 - Drugič moramo vedeti, da v bistvu za bolezen covid-19 13:43 - nimamo nekega uspešnega specifičnega zdravljenja, ki bi zmanjšalo bolezen, 13:49 - ki bi izboljšalo preživetje in tega zdravljenja nimamo niti 13:53 - zunaj bolnišnice niti v bolnišnici. Pri mnogih bolnikih s covid-19 14:00 - sprejem v bolnišnico ni potreben, ne glede na to ali so starostniki 14:04 - ali so mlajši ljudje, saj bolezen v veliki meri poteka dovolj blago. 14:10 - Soočiti pa se seveda moramo, če govorimo o domovih, 14:14 - tudi z žalostnim, ampak življenjskim dejstvom, da med starostniki, 14:18 - zlasti med oskrbovanci naših domov za starostnike živi veliko ljudi, 14:23 - ki se jim življenje počasi izteka. Tudi pri njih premeščanje 14:28 - v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, 14:32 - ni smiselno, v bolnišnico takih stanovalcev ne premeščamo 14:36 - tudi v primeru drugih okužb, ki se seveda pogosto pojavijo 14:40 - ob koncu življenja. Nekateri bolniki s covid-19, 14:45 - tega se moramo tudi zavedati, lahko v bolnišnici pridobijo 14:51 - z intenzivnim podpornim zdravljenjem ali pa z umetnim 14:54 - predihavanjem, v tem primeru, če bi bilo tako zdravljenje 14:58 - indicirano, je vsekakor potrebna premestitev v bolnišnico. 15:04 - Ob tej odločitvi ali bo bolnik premeščen v bolnišnico oziroma 15:08 - ga bomo v bolnišnico sprejeli, pa se moramo zavedati tudi, 15:12 - da je zdravljenje v bolnišnicah tvegano. Poleg bolnišničnih okužb 15:18 - in vseh zapletov intenzivnega zdravljenja, tisti, ki pogosto 15:22 - obravnavamo starostnike, poznamo tudi tako imenovani 15:25 - hospitalizem, številni starostniki se po premestitvi v bolnišnico 15:29 - psihično hitro zelo spremenijo, ker se pač težje prilagajajo tujemu 15:35 - okolju in to je za njih lahko pogosto usodno. In še posebej 15:39 - moramo pretehtati tako odločitev, če vemo, da v bolnišnici ne bomo 15:44 - mogli nuditi nečesa, kar bo na bolnikovo zdravje 15:49 - in preživetje vplivalo pozitivno. Za razliko od nekaterih drugih 15:55 - bolezni, recimo ene bakterijske pljučnice, za katero je premestitev 15:58 - smiselna, ker imamo pač antibiotik, ki ga bo bolnik dobil v žilo 16:03 - in mu bo nedvomno vsaj začasno pomagal. Za celostno razumevanje 16:09 - zlasti teh številk je treba povedati, da je pravzaprav v domovih 16:13 - v Sloveniji, ta podatek se nanaša na 20. maj, umrlo 52 odstotkov 16:19 - vseh umrlih v državi, dodatnih 29 odstotkov so prispevale 16:24 - smrti stanovalcev domov, ki so umrli v bolnišnici. 16:29 - Primerjave teh podatkov s tujino so težavne, ker se podatki ponekod 16:35 - nanašajo oziroma ni jasno ali se nanašajo na umrle stanovalce 16:40 - v celoti ali na umrle v domovih. Konkretno le za Francijo Evropski 16:46 - center za nadzor in preprečevanje bolezni izrecno navaja, 16:51 - da je od 13.500 umrlih stanovalcev v socialnovarstvenih zavodih, 16:58 - od teh umrlo 9.500 v zavodih, v bolnišnicah pa dobrih 3.000 ljudi, 17:05 - kar pomeni, da je v Franciji od vseh umrlih stanovalcev v domovih 17:10 - 25 odstotkov umrlo v bolnišnici. V Sloveniji tak preračun pokaže, 17:15 - da je v bolnišnici umrlo 36 odstotkov vseh umrlih stanovalcev, 17:21 - kar seveda kaže, da je bil naš prag za premeščanje stanovalcev 17:27 - domov zaradi covid-19 v bolnišnice nižji kot konkretno v Franciji. 17:33 - Med stanovalci domov za starejše v Sloveniji je bila smrtnost, 17:37 - kot najbrž veste, v celoti 26-odstotna, med tistimi, ki so bili 17:41 - premeščeni v bolnišnico pa 57-odstotna, kar govori v prid 17:45 - temu, da kljub vsemu trudu bolnikom v bolnišnici ni bilo možno 17:51 - pomagati. Dobrih primerjav s tujino zaenkrat še nimamo, 17:57 - obstajajo posamezna priporočila, poročila, v domu v Seattlu, 18:02 - to je objavljen članek, kjer je umrlo 34 odstotkov okuženih 18:07 - stanovalcev, potem v mešanih domovih v Franciji, ki vključujejo 18:13 - tudi mladino s posebnimi potrebami, je umrlo 17 odstotkov okuženih, 18:19 - v Nemčiji 20, na Švedskem 30, Irska poroča celo o 55-odstotni 18:25 - smrtnosti. Na vsak način te številke nikjer niso spodbudne, 18:30 - gre za veliko število starostnikov, ki je v tem prvem valu epidemije 18:35 - covid-19 po svetu umrlo, ampak vendarle smo lahko ob tej 18:41 - žalostni statistiki zadovoljni, da smo z velikimi napori, 18:46 - ki jih je omenila gospa državna sekretarka, epidemijo v domovih 18:52 - umirili. Največji problem v začetku sta predstavljala 18:56 - dva domova, v katerih smo bili z vsemi ukrepi enostavno premalo 19:02 - hitri. Kasneje se je situacija v številnih domovih, kot je bilo 19:10 - rečeno, dobro uredila, zato si predstavljamo, 19:17 - da smo na ta način rešili tudi v slovenskem merilu kar precej 19:24 - življenj. Hvala lepa. 19:40 - Dober dan, lepo pozdravljeni. Jaz bi zgodbo predstavil skozi oči 19:45 - klinika. Kot veste, je bil prvi dom, v katerega je vdrla okužba covid-19, 19:52 - prav Dom starejših občanov v Metliki. In že na samem začetku, 19:58 - po prvih nekaj dneh, ko še nismo natančno vedeli, 20:00 - niti s čim imamo opravka in kako se bo epidemija pravzaprav 20:03 - razvijala, smo bili naprošeni na Kliniki Golnik, da opravimo 20:06 - brise vseh stanovalcev in zaposlenih. Že na samem začetku 20:10 - smo opazili, da pač, ko smo videli ta dom, kot vsi ostali, 20:15 - da domovi pravzaprav niso namenjeni temu, da se v njih 20:19 - obvladuje epidemija, da se pravzaprav vodijo kot bolnišnice, 20:21 - ampak so to bolj bivališča ostarelih prebivalcev in da niti 20:25 - osebje ni izurjeno v tem, niti nimajo zadostnih virov. 20:29 - Zato smo si že od samega začetka prizadevali, napravili 20:32 - strategijo, kako tukaj pomagati in presekati te stvari, da v te 20:35 - domove pride zadosti zaščitne opreme, maske, rokavice, razkužila, 20:40 - plašči, potem, da se to osebje potem trenira, kako se to pravilno 20:45 - uporablja, da ne prenašajo okužbe naprej na druge stanovalce, 20:49 - oziroma da se ne okužijo sami in da učinkovito obvladajo epidemijo 20:52 - v svojem domu. In pravzaprav ta dom starostnikov v Metliki 20:57 - je bil ena taka dokaj uspešna zgodba, ki je kljub temu, da so 21:01 - bili prvi, uspel zajeziti okužbo na lastnem terenu, tako da ni šla 21:04 - okužba preko vseh stanovalcev, ampak da se je na neki točki 21:07 - ustavila. Tukaj bi še enkrat poudaril na tem mestu, da edino, 21:14 - kar rešuje življenja v domovih ostarelih, je, da tja okužba ne 21:19 - pride oziroma da se tam epidemija zaustavi čimprej, kot je to mogoče. 21:23 - Namreč, če mi zgolj odvažamo obolele v bolnišnice, pravzaprav 21:28 - imamo v tistem domu še vedno ljudi, ki so v inkubacijski dobi 21:31 - in bodo zboleli in tako naprej in tako naprej. Danes poznamo 21:34 - podatke, da se 40 odstotkov, morda še kakšen odstotek več, 21:37 - vseh prenosov zgodi, še preden je pravzaprav oseba v resnici 21:40 - simptomatska, ko se razvijejo simptomi, pa potem ostalih 21:44 - 40, 50, 60 odstotkov prenosov. To pomeni, takrat, tisti prvi 21:47 - trenutek, ko zaznamo bolnika v domu, in tudi, če bi ga takoj 21:51 - umaknili, se je prenos že zgodil in bodo zboleli naslednji, 21:54 - naslednji, naslednji. Zato smo nekako skovali strategijo, 21:57 - da se dom razdeli na ta področja, kjer bodo bivali zdravi, 22:01 - neizpostavljeni stanovalci, potem na dom, kjer je ta tako 22:04 - imenovana siva cona, kjer so bili kontaktih teh obolelih oziroma 22:09 - suspektni, in pa ta rdeča cona, kjer prebivajo prebivalci doma, 22:14 - ki so sicer zboleli, ampak nimajo težke klinične slike. Tukaj je treba 22:18 - poudariti, da približno 70 odstotkov starostnikov preboleva okužbo 22:23 - covid z lahko klinično sliko. Da bodisi ima prehodno povišano 22:27 - temperaturo nekaj dni, ima nekaj nahoda, mogoče malo 22:29 - pokašlja, se slabše počuti, ampak ne gre pa tukaj za pljučnico 22:33 - oziroma padec saturacije, padec tlaka in podobno. To smo 22:35 - mi tudi videvali pri teh oskrbovancih, pri nekaterih, 22:39 - ki so bili zdravljeni v bolnišnici, in pa tudi pri tistih, ki so bolezen 22:42 - prebolevali v domovih. Covid virus očitno ima neko tako 22:47 - on-off funkcijo, se pravi, da tisti, ki nekako preboleva 22:52 - bolezen na blag način, ima več ali manj znake zgornjega 22:54 - respiratornega sistema in tako naprej, preboli bolezen brez kakšne 22:58 - večje pomoči, se pravi, zadosti tekočine, počitka, tako kot recimo 23:02 - pri običajni virozi. Potem pa imamo tisto fazo, kjer pa virus gre 23:07 - v pljuča, napade pljučni epitel, pojavi se infiltrat in tukaj lahko 23:10 - v hitrem času pride do poslabšanja. In tukaj je pravzaprav pomembno 23:13 - poudariti, da vsi taki bolniki, ki so imeli padec saturacije 23:17 - in so potrebovali bolnišnico, so bili premeščeni v bolnišnico, 23:20 - ampak tudi v bolnišnici izhod za njih ni bil posebno dober. 23:24 - Torej, tukaj bi še enkrat poudaril, da če želimo govoriti o reševanju 23:28 - življenj, življenja rešujemo na ta način, da dom pripravimo 23:33 - na ta način, da okužba noter ne pride, če pa okužbe noter 23:36 - zaznamo, je pa treba čimprej epidemijo v domu zaustaviti. 23:39 - In tukaj bi še enkrat pokazal Dom Metlika in Dom Naklo kot dva 23:43 - zelo uspešna primera. 24:01 - Spoštovani, dovolite, da ob tej priložnosti tudi sam povem nekaj 24:06 - izkušenj iz Doma starejših občanov Šmarje pri Jelšah, kamor se je 24:11 - Splošna bolnišnica Celje in tudi sam osebno, vključila 24:14 - 21. marca. Takrat smo bili obveščeni o naraščajočem številu 24:20 - okuženih oskrbovancev in pa seveda tudi zaposlenih. Bolnišnica 24:26 - Celje je takoj tja napotila tako imenovano interventno skupino, 24:31 - zdravnike in medicinske sestre, ki so prve dni pomagali pri oskrbi 24:36 - in pa tudi pri edukaciji kadra o tem, kako lahko sodelujejo, 24:42 - pomagajo pri obvladovanju okužbe covid-19. 27. marca smo potem 24:49 - po sklepu kriznega štaba Bolnišnice Celje tja napotili 24:53 - tudi konziliarno ekipo, ki je opravila pregled vseh 24:58 - oskrbovancev; takrat je bilo teh oskrbovancev skorajda 190, 25:02 - in izdelala zdravniško mnenje o utemeljenosti napotovanja 25:07 - na bolnišnično oskrbo. V tem primeru je šlo za medicinski 25:13 - pregled dokumentacije tudi oskrbovancev z namenom, da je to 25:19 - nezavezujoče mnenje, ki pravzaprav potem pomaga 25:23 - zdravnikom, ki se odločajo o tem, ali bodo, kje, kako, na kakšen način 25:28 - ter predvsem kje bodo zdravili oskrbovanca, kam ga bodo napotovali. 25:34 - V nadaljevanju smo seveda v bolnišnici Celje sprejemali tudi 25:39 - oskrbovance iz DSO Šmarje pri Jelšah. Mogoče podatek: 25:43 - od skupaj 54 pacientov, ki smo jih zdravili, tako 25:47 - na intenzivnem oddelku kot tudi na običajnem oddelku, je bilo 25:51 - 27 oskrbovancev Doma starejših občanov Šmarje pri Jelšah. 25:57 - Vseh okuženih v domu do včerajšnjega dne je bilo skupaj 26:02 - 124 oskrbovancev in okrog 38 tudi zaposlenih. 26:10 - 86 oskrbovancev je tam to okužbo tudi prebolelo. 26:16 - Vseh smrti skupaj je bilo 38. 26:20 - Še enkrat moram poudariti, da je bila odločitev, da skušamo 26:25 - pomagati, edina možna v tistem času epidemije. Kajti število je 26:31 - drastično naraščalo in s koordinacijo, zagotavljanjem 26:35 - pomoči zdravniškega kadra in tudi kadra zdravstvene nege, 26:40 - smo uspeli okužbo nam tem domu, potem ko smo izpeljali tudi 26:44 - akcijski načrt, nekako omejiti. Dejstvo je, da je bila okužba 26:50 - izjemno, izjemno naglo napredujoča. Da je 124 okuženih 26:56 - oskrbovancev zelo velika številka, ampak skupaj z vodstvom doma, 27:03 - s koordinatorji, z dodatnim osebjem iz cele regije in tudi iz države, 27:10 - smo nekako na koncu prišli do takšnega rezultata. 27:14 - Potrebno je povedati, da smo kljub vsemu za vse 27:20 - tiste, ki so potrebovali hospitalno obravnavo v Splošni bolnišnici 27:24 - Celje, poskrbeli, da smo tudi kontaktirali svojce, takrat, ko se je 27:29 - zdravstveno stanje pacientov oziroma oskrbovancev v tem domu 27:33 - poslabšalo do takšne mere, da je bilo vprašanje, ali tega 27:39 - oskrbovanca napotiti v bolnišnico ali ne, domska zdravnica je 27:44 - pravzaprav kontaktirala svojce in potem v dogovoru z njimi 27:47 - sprejela odločitev o nadaljnji lokaciji zdravljenja. 27:52 - Tako da na koncu dovolite, da se res iskreno zahvalim tako vodstvu 27:58 - Doma starejših občanov Šmarje pri Jelšah kot tudi Zdravstvenemu 28:02 - domu Šmarje pri Jelšah z doktor Nassibovo in pa vsem, 28:08 - tako prostovoljcem kot tudi ostalim, ki so se vključili v pomoč, 28:13 - kajti v tem domu smo se poleg izjemno velikega števila obolelih, 28:19 - okuženih srečevali seveda tudi z izpadom kadra. In nenazadnje, 28:25 - še enkrat, pomemben del, skoraj 80 odstotkov vseh dokazano 28:31 - okuženih v domu v Šmarju pri Jelšah je to okužbo prebolelo 28:35 - tudi tam. Hvala lepa. 28:57 - Dober dan tudi v mojem imenu, že drugič nastopam na tej tiskovni 29:04 - konferenci, z namenom, da osvetlim še pogled na paliativno 29:09 - oskrbo. O paliativni oskrbi vedno, slučajno, verjetno ne namenoma, 29:16 - govorimo na koncu, čeprav je to za večino bolnikov 29:22 - ena najpomembnejših oskrb, ki so jo pravzaprav deležni 29:28 - ob soočanju z napredovalo neozdravljivo boleznijo. 29:34 - Na tem mestu bi rada opozorila, da so v času epidemije covid 29:41 - življenjsko pot zaključili številni državljani Slovenije, ki sočasno 29:47 - niso bili okuženi s to boleznijo, in moram reči, da me kot zdravnico, 29:54 - ki se pretežno ukvarjam s paliativnimi boleznimi, boli, 29:59 - da na vse te svojce nekako pozabimo. Tako da bi to priliko 30:04 - izkoristila, da prav vsem izrečemo sožalje, ne glede na to, ali so bili 30:10 - sočasno okuženi s covidom, je izguba življenja enaka za vse, 30:18 - bodisi v domu ali izven doma. Paliativne oskrbe se, ne glede 30:26 - na to, kako se trudimo spremeniti način razmišljanja in razumevanja, 30:32 - vedno drži nek tak zlovešč prizvok, tako za bolnike kot njihove 30:38 - bližnje, kakor tudi za zdravnike. Težko je namreč razumeti, 30:44 - da ne glede na ves tehnološki napredek medicine, na številna 30:48 - nova zdravila, operativne možnosti, umetne materiale, 30:52 - ki so na voljo, še vedno ogromen delež bolezni ostaja neozdravljivih 30:58 - in da še vedno mnogo ljudi umre pred svojim časom. 31:04 - Za zdravnike in vse zdravstvene delavce je to dolgo časa bilo 31:09 - razumljeno kot poraz in so se vedno pravzaprav nelagodno 31:15 - počutili, kadar je treba bolniku in njegovim bližnjim povedati 31:19 - resnico, da ne glede na ves trud, te njegove bolezni ne bodo mogli 31:25 - premagati. Za bolnika je to soočanje z dejstvom, da kakorkoli 31:34 - ogromno napora vloži v boj z boleznijo, kakorkoli dobro preživi 31:41 - kemoterapije, obsevanje, intervencije, intubacije 31:47 - pri pljučnih boleznih, ne glede na ves napor, se mogoče njegova 31:54 - bolezen ne bo iztekla tako, kot si želi. In vendar ob soočanju 32:02 - z dejstvom, da je bolezen neozdravljiva, se je potrebno 32:07 - naučiti z njo živeti. In to je primarno poslanstvo paliativne 32:12 - oskrbe. Paliativna oskrba pomaga bolniku živeti z neozdravljivo 32:18 - boleznijo in iz tega življenja potegniti maksimalno, kar zmore 32:25 - glede na svoje telesno stanje. V načrtovanje so pritegnjeni tudi 32:31 - bolniku pomembni bližnji. Ta odločitev je odvisna od bolnika. 32:37 - Veliko bolnikov ne želi obremenjevati svojih bližnjih 32:42 - do točke, ko nujno tudi potrebujejo njihovo pomoč. In to je treba 32:46 - spoštovati. Paliativni načrt, o katerem se velikokrat govori, 32:53 - je pravzaprav pogovor o življenju s tako boleznijo, ni nujno napisan 33:00 - dokument. Gre za to, da bolnika vedno seznanjamo s tem, kaj mu bo 33:06 - naslednje poslabšanje bolezni prineslo, s čim lahko računa, 33:11 - na kaj se mora pripraviti in kakšne omejitve neizogibno 33:16 - takšno poslabšanje prinese. In na kateri točki seveda bo 33:21 - potreboval pomoč drugih ljudi. Vedno bolj upoštevamo tudi željo 33:28 - bolnika, da o svoji bolezni ne želi vedeti. Določeni bolniki 33:34 - živijo lažje, če se s svojo boleznijo ne ukvarjajo. 33:40 - In tudi to je potrebno bolniku dopustiti in mu ob strani stati, 33:45 - takrat ko se neke težave kljub temu pojavijo in jih lajšati v tem 33:51 - dogovoru na njemu primeren način. Paliativno načrtovanje torej 33:58 - pomeni, da se bolnik zaveda, in zaveda tega, da je bolezen 34:04 - neozdravljiva, da se tega zavedajo tudi njegovi bližnji, 34:08 - v kolikor je to bolnikova želja. V primeru okužbe z virusom covid 34:16 - se soočamo še eno paliativno situacijo. Tako kot vam je že 34:22 - povedala profesor Beovićeva, gre za bolezen, ki jo zaenkrat 34:27 - vzročno ne moremo pozdraviti. Kar pomeni, da imamo znotraj 34:33 - že neke paliativne bolezni še nastalo paliativno situacijo. 34:42 - In tudi v tem primeru je pri načrtovanju oskrbe potreben 34:46 - pogovor z zdravnikom. In mi se moramo zavedati, 34:50 - da določeni bolniki, ne glede na to, kakšna je ta okužba, 34:57 - seveda ne želijo bolnišničnega zdravljenja. Včasih je zmotno 35:02 - razmišljanje, da bolnik nima pravice odkloniti bolnišničnega 35:07 - zdravljenja tudi v primeru težke okužbe ali hudega poslabšanja. 35:12 - In vendar to pravico ima in to pravico moramo seveda ves čas 35:17 - upoštevati. Skratka, paliativno načrtovanje pomeni 35:26 - lažje življenje z neozdravljivo boleznijo, omogoča zdravstvenim 35:31 - strokovnjakom, ki so vpleteni v tako oskrbo, lažje razumevanje bolnika 35:37 - in njegovih odločitev, ki so včasih drugačne od naših in dopuščanje, 35:43 - da bolnik in če sam tako presodi, tudi njegovi bližnji, aktivno 35:48 - sodelujejo pri načrtovanju njegovega življenja. 36:07 - Spoštovane novinarke tukaj in novinarji v dvorani Cankarjevega 36:12 - doma, prisotni v studiu TV Slovenija, zdaj je čas 36:18 - za vprašanja za naše goste, zato vas prosim, da ob zastavljenem 36:24 - vprašanju pred tem poveste, komu zastavljate posamezno 36:28 - vprašanje. Kdo bo prvi? 36:34 - Dajemo besedo studiu v TV Slovenija. -Dober dan torej tudi iz studia 36:40 - na Televiziji Slovenija. Za današnjo tiskovno konferenco smo prejeli 36:45 - nekaj novinarskih vprašanj. Novinarka Tjaša Škamperle 36:50 - z Radia Koper zastavlja vprašanje, na katerega morebiti lahko odgovori 36:56 - profesorica doktorica Beović ali morda vi, vladni govorec, 37:01 - veleposlanik Jelko Kacin. Vprašanje pa je takšno; 37:05 - ali je v lokalih še vedno prepovedano branje tiskovin 37:10 - in časopisov, in če je, zakaj? 37:18 - Hvala za vprašanje, gre za podrobno navodilo, ki ga izdaja Nacionalni 37:23 - inštitut za javno zdravje. Kot mi je znano, je to še vedno prepovedano, 37:27 - ker gre za predmete, ki jih je težko razkužiti in lahko 37:32 - prehajajo iz rok v roke in na ta način, veste, da so roke 37:36 - najpomembnejši vektor te bolezni, prenaša virus in bolezen. 37:41 - Hvala lepa. -Prosim. -Še kako vprašanje za profesorico Beović? 37:47 - Ja, imamo še vprašanja za profesorico Beović. In sicer ga 37:53 - zastavlja Janez Zalaznik novinar spletnega portala Žurnal24. 38:03 - In sicer, zanima ga, kakšno je vaše stališče do popolnega odprtja 38:10 - šol in vrtcev, torej v polnih skupinah oziroma oddelkih? 38:15 - Ali menite, da je pametno v državo spuščati italijanske, 38:20 - angleške in švedske turiste? Torej, dve vprašanji. 38:26 - Torej, glede šol se moramo zavedati, da niti kadrovsko 38:30 - niti prostorsko ni mogoče izvajati pouka za vse učence tako, 38:35 - da bi bili razdeljeni v manjše skupine, tako da en kompromis 38:40 - predstavljajo običajni razredi, ki jih potem epidemiološko 38:44 - recimo obravnavamo kot neko skupino ali družino, če zboli eden 38:49 - od učencev, je seveda treba cel razred upoštevati kot visoko 38:55 - tvegane, tesne stike. Seveda je to težje narediti pri razredu, 39:00 - ki ima 25 učencev, kot v taki manjši skupini, razdeljeni, kjer je 39:05 - učencev deset do dvanajst, ampak še vedno je to možno 39:09 - zamejiti v skupini tega običajnega razreda, ob seveda predpostavki, 39:14 - da se ta razred ne meša z drugimi razredi, ker v tem primeru 39:19 - bi pa bilo treba obravnavati v tej epidemiološki anketi 39:23 - in zamejevanju izbruha nekaj 100 učencev in seveda tudi 39:28 - njihovih učiteljev, kar je pa bistveno težje izvedljivo in virusa 39:33 - oziroma bolezni ne bi mogli zamejiti. Zdaj, kar se tiče 39:39 - odpiranja mej, konkretno, je Nacionalni inštitut za javno 39:44 - zdravje izdelal dve merili. Prvo merilo upošteva število novih 39:50 - bolnikov v državi in drugo merilo, kapaciteto države 39:55 - za diagnosticiranje in zamejevanje te bolezni, torej število testov, 39:59 - ki se opravljajo v vsakem primeru na število prebivalcev. 40:04 - In predlog odločevalcem je bil, da se ta merila upoštevajo, 40:11 - kadar se odloča o odprtju meje za državljane določene države. 40:19 - Hvala lepa. Še novinarji informativnega programa 40:23 - Televizije Slovenija nam pišejo takole, na nas so se obrnili tolmači 40:29 - slovenskega znakovnega jezika s prošnjo za odgovor. Delo tolmačev 40:36 - slovenskega znakovnega jezika ste v času epidemije dodobra spoznali, 40:42 - zaščitne maske po navodilu NIJZ prekrivajo polovico obraza in s tem 40:47 - mimiko obraza, prekrivajo ustnice, kar onemogoča branje z ustnic, 40:53 - kar je sestavni del znakovnega jezika, to pa vpliva na nemoteno delo 40:58 - in lahko povzroči tudi napačen prevod. Kot eno izmed možnih rešitev 41:03 - vidimo v nošenju vizirjev, ki omogoča pogled na celotni obraz osebe 41:09 - z okvaro sluha in tolmača slovenskega znakovnega jezika. S sproščanjem 41:14 - ukrepov in tolmačenjem v različnih situacijah, delovnih organizacijah, 41:19 - zdravstvenih domovih, bolnišnicah in tako dalje, se s problemom nošenja 41:24 - zaščitnih mask dnevno srečujemo in smo odvisni od razumevanja 41:28 - sogovornika. Ker želimo biti odgovorni, prosimo za mnenje 41:33 - ali je nošenje vizirjev primerna zaščita. –Jaz ne bi rada nasprotovala 41:40 - kakšnim konkretnim navodilom, ki so še v veljavi in jih pripravlja 41:44 - Nacionalni inštitut za javno zdravje, ampak kot veste, 41:47 - ob izboljšani epidemiološki situaciji se različne stvari 41:52 - sproščajo, pričakovati je, da bo tudi predpis glede nošenja 41:57 - mask drugačen, vsekakor pa je treba vsa ta navodila 42:02 - upoštevati z razumevanjem, zakaj obstajajo in seveda z neko 42:08 - pametjo, prav gotovo je možno znakovni jezik, torej delo tolmačev 42:15 - možno na določeno razdaljo, ki omogoča, ki onemogoča prenos 42:22 - virusa in v tem primeru seveda maska ni nujno potrebna. 42:28 - Dobra ideja je vizir, ki ste ga omenili, v kolikor seveda 42:32 - tudi ne ovira tega dela. –Najlepša hvala za odgovor, za vas, 42:37 - profesorica doktorica Beović, nimamo več vprašanj. 42:41 - Dovolite, da zdaj zastavimo kakšno vprašanje tukaj v Cankarjevem domu, 42:47 - dva kolega novinarja čakata na besedo. Prosim, najprej kolegica. 42:52 - Nina Knavs, Dnevnik, za gospo Beović najprej. 42:59 - Na temo zaščitnih mask imam tudi jaz vprašanje. Že nekaj časa, 43:06 - nekaj tednov, zdravstvo potrdi komaj kakšno okužbo na dan, ali drži, 43:11 - da je vaša strokovna skupina se že pred dnevi zavzela, 43:15 - da bi se sedanja zahteva, da nosimo zaščitne maske v zaprtih 43:18 - prostorih gostinskih lokalov, trgovin, spremenila v priporočilo? 43:23 - Kako bi bilo to videti v praksi, če ste tako priporočili? 43:28 - Ja, glede na nastalo situacijo, bi bilo verjetno smiselno, 43:32 - da se maske uporabljajo samo takrat, kadar ne moremo držati ustrezne 43:38 - fizične distance oziroma v prostorih, kjer je veliko ljudi, kjer po navadi 43:44 - ne samo, da ne gre za fizično distanco, ampak se lahko 43:48 - ob govorjenju ustvarja tudi to lebdenje virusa v zraku, 43:53 - takrat bi bile maske še vedno smiselne. Seveda pa je vprašanje 43:58 - ali bi to moral biti predpis ali priporočilo. Moje osebno 44:03 - mnenje je, da bi bilo verjetno vendarle bolje, 44:07 - da bi bil to predpis, da bi bila uporaba dosledna, 44:10 - ker seveda ne moremo pričakovati, da čisto vsak posamezen državljan 44:16 - razume, zakaj mora to uporabljati. 44:21 - Še za gospoda Gantarja eno vprašanje. 44:27 - Najprej na temo napotitev v bolnišnico oziroma diagnoz. 44:39 - Pri kar nekaj resnih diagnozah so predstavniki bolnišnic opozorili, 44:43 - da so se v zadnjem času zmanjšale, na primer pri raku, pri srčnem 44:47 - infarktu, tudi pri možganskih kapeh. Kako boste dosegli bolnike, 44:51 - ki so verjetno resno bolni ostali doma, zdravstvo še vedno 44:56 - ne deluje v povsem enaki meri, kot je pred epidemijo, 44:59 - zaradi strogih zaščitnih ukrepov, zahtevnih zaščitnih ukrepov lahko 45:04 - zdravniki sprejmejo manj bolnikov, kot pred epidemijo, kako boste 45:08 - na Ministrstvu za zdravje poskrbeli, da se ne bi izgubile te pomembne 45:12 - diagnoze, da bi bilo napotenih dovolj bolnikov na obravnavo k specialistom? 45:17 - Hvala lepa. Vedeti moramo, da je bila ves čas, 45:25 - tudi v času epidemije, obravnava za bolnike, ki potrebujejo nujno 45:31 - zdravljenje, pa ne samo najnujnejše, ki mora biti opravljeno 45:35 - znotraj 24-ih ur ali takoj, ampak tudi za relativno nujne, 45:41 - se pravi pod napotitvijo hitro oziroma zelo hitro, dostopno. 45:47 - Res pa je, kar omenjate, da delo v zdravstvenih zavodih 45:53 - še vedno ne poteka na enak način, kot je potekalo 45:58 - pred pojavom epidemije in verjetno še nekaj časa tudi ne bo, 46:04 - kar pa ne pomeni, da bi bilo zdravstvo za vse bolnike, 46:07 - ki res potrebujejo pomoč, nedostopno. Jaz bi tukaj prosil 46:12 - in apeliral na bolnike tudi, da se obrnejo na svojega zdravnika 46:18 - in tudi sami, v kolikor čutijo znake, ki pomenijo, 46:24 - dajmo reči tudi za laičnega pacienta alarm, da se obrnejo 46:31 - na zdravniško službo, da bodo tega zdravljenja deležni 46:36 - pravočasno, namreč je ključno, kdaj se prične v nekaterih kritičnih 46:40 - primerih. Mi pa s strani ministrstva bomo probali poskrbeti 46:46 - oziroma zagotoviti tudi zdaj, po sprejetem splošnem dogovoru, 46:51 - takoj z dodatnim aneksom, da bi našli neko rešitev 46:57 - tudi za skrajševanje čakalnih dob za tiste, kjer lahko 47:02 - pride do dodatnega poslabšanja zdravja zaradi dolgega čakanja 47:08 - na obravnavo. To je sicer problem, ki se vleče že od prej, 47:13 - ni pa zato danes nič manjši, je pa treba vedeti, da delamo 47:20 - v drugačnih razmerah, da je zdravstveni sistem kadrovsko 47:24 - in prostorsko omejen in da tu iščemo neko optimalno 47:29 - rešitev, da bi ljudje bili pravočasno deležni zdravstvene 47:35 - oskrbe oziroma zdravljenja. –Pomeni to dodatno delo popoldan, 47:39 - med vikendi? –Glejte, poskušali se bomo dogovoriti, jaz sem imel 47:44 - že tudi en razgovor s sindikati, treba bo najti rešitev 47:48 - na več načinov, predvsem moramo tudi zagotoviti 47:52 - res dodatna sredstva, znati te ljudi tudi motivirati, 47:56 - tudi stimulirati. Jaz mislim, da se sicer zdravstveni 48:00 - delavci zavedajo, da bo potrebno poskrbeti zdaj v tem trenutku 48:05 - za večje število bolnikov in kot rečeno, poskušali bomo 48:10 - vključiti vse, ki so pripravljeni delati in ki lahko pomagajo pri tem. 48:18 - Kako pa boste reševali minus v zdravstveni blagajni? Po trenutnih 48:21 - ocenah ga bo konec leta nekje okrog 129 milijonov. 48:25 - Boste dali dodatne proračunske injekcije v zdravstvo, razmišljate 48:30 - morda tudi o omejitvi košarice pravic? –O omejitvi košarice pravic 48:36 - v tem trenutku seveda ne razmišljamo. Kar se tiče dodatnih 48:41 - sredstev bodo potrebna, eno so tista, ki jih bo proračun 48:46 - zagotovil za vsa zdravljenja povezana s covid-19, drugo je pa to, 48:53 - kar smo že zdaj predlagali v tem korona paketu, ki je zdaj 48:59 - v obravnavi, se pravi, da bodo zdravstvene ustanove 49:04 - dobile oziroma javni zavodi in tudi zasebni dobili 80 odstotkov 49:10 - kritja nerealiziranega programa glede na materialne 49:15 - stroške dela, ki jih imajo, nižji so edino materialni stroški 49:19 - bili ob nižji porabi v tem trenutku. 49:24 - V drugem delu leta bo pa treba dejansko videti, 49:30 - koliko se bo zmanjšal priliv sredstev oziroma prispevkov 49:34 - v zdravstveno blagajno in seveda tudi tam najti ustrezne 49:37 - rešitve. V vsakem primeru pa mislim, da brez dodatnega 49:41 - proračunskega denarja ne bo šlo. –Zdaj pa besedo še kolegu. 49:46 - Mogoče vprašanje za gospoda ministra. 49:53 - Tadej Rešovnik, Pop TV. Slišali smo, strinjate se vi in vaši kolegi, 49:59 - da so starostniki dobili neko optimalno oskrbo v domovih, 50:03 - zakaj ste se torej osebno zavzeli za premestitev starostnikov 50:08 - recimo iz Ljutomera v ptujsko bolnišnico, če je v domovih za njih 50:13 - povsem dobro poskrbljeno? –Med temi tremi domovi, 50:20 - ki jih ves čas izpostavljamo in kjer je bilo največje 50:23 - število okuženih, je bil povsod nek specifičen razlog 50:32 - in menili smo, da glede na pomoč, ki je bila v Ljutomeru prisotna 50:37 - s strani in Splošne bolnišnice Murska Sobota in potem tudi 50:43 - Kliničnega centra Maribor v nadaljevanju, vmes pa seveda 50:50 - tudi s strani zdravstvenih domov in dodatno osebja s področja 50:54 - zdravstvene nege, je bilo ves čas prisotno 50:57 - tudi razmišljanje ali pa pomisleki v možnosti različnega premeščanja 51:05 - teh okuženih starostnikov znotraj same institucije 51:10 - in jaz sem želel takrat doseči ne da bi se premeščalo 51:15 - vse starostnike, ampak, da bi jih samo v manjšem delu 51:19 - razbremenili, da bi se lahko organizirali v samem domu za starejše 51:24 - občane Ljutomer, opravili ustrezno čiščenje, ki še po dolgem 51:29 - času, ko sem še jaz bil na obisku pri njih in je že bila 51:35 - ta epidemija oziroma okužba v polnem teku, ni bilo izvedeno, 51:39 - tako da je šlo predvsem za premostitev neke krize 51:42 - za pripravo pogojev za to, da se potem lahko okužba znotraj 51:47 - samega doma omeji. To je navsezadnje tudi princip, 51:51 - o katerem smo ves čas govorili tudi znotraj strokovne 51:55 - skupine in tudi v bodoče bo aktualen, da pač v začetnem delu 52:00 - ravno zaradi lažje prilagoditve novim razmeram 52:04 - ob okužbi, damo nekaj časa in možnosti, da se tak dom ustrezno 52:10 - organizira, da zatem lahko obvladuje okužbo in prepreči 52:15 - nadaljnje širjenje. –Rekli ste, da ne bi premestili vseh, 52:19 - katere bi premestili, po kakšnem ključu? –Seveda bi bil premeščen 52:23 - določen del okuženih, s tem, da še enkrat, ne na podlagi 52:28 - medicinske indikacije, kar velja sicer pri hospitalizacijah 52:33 - oziroma pri sprejemu v bolnišnico. Zgolj razbremenitev v določenem 52:38 - številu za ustrezno organizacijo in pripravo prostorov 52:41 - znotraj samega doma. – Mogoče samo še te številke, 52:45 - ki jih je najprej posredoval NIJZ. Na začetku je bila ta številka 52:51 - umrlih oskrbovancev, ki so umrli na koncu v bolnišnični oskrbi deset, 52:57 - kasneje 31, pa čeprav jih v tem obdobju v resnici niti ni umrlo 21. 53:04 - Zakaj so bile te številke napačne in kako naj si jih razlagamo? 53:10 - Spremembe v številkah so bile, ker smo določene podatke 53:13 - zbirali mi, preko tekočih vsakodnevnih povezav med institucijo 53:22 - in med Ministrstvom za zdravje, medtem, ko je postopek zbiranja 53:27 - podatkov s strani NIJZ-ja, ki tudi zbere sicer večje število 53:31 - podatkov z določenim zamikom in tu je prihajalo nekaj časa 53:36 - do razhajanja v podatkih. Bolj zaradi metodologije, načina 53:40 - zbiranja, kot pa zaradi, ne zaradi napake. –Kako je lahko 53:46 - napačna metodologija ... –Ne napačna. –Kriva za to, 53:50 - da se na neki točki ne ve, koliko ljudi je umrlo v bolnišnici? 53:53 - Ne. Ni napačna metodologija, gre za podatke, ki lahko prihajajo 53:57 - z zamikom. Mi lahko dobimo, če danes pokličemo, sedanji podatek, 54:02 - NIJZ bo imel ta podatek na podlagi njihovih anket lahko čez en dan, 54:07 - dva dni, pač odvisno do načina dela, ker zbirajo več podatkov. 54:15 - Še tukaj vzamemo eno vprašanje iz dvorane, potem pa gremo 54:18 - spet v studio. 54:21 - Lahko stopite malo bližje? Bližje mikrofonu. –Urška Rus 54:27 - iz časopisa Dnevnik imam vprašanje za doktorico Beović. 54:38 - Bazeni in zdravilišča so se skladno s časovnico vlade pripravljali 54:43 - na ponovno odprtje s 1. junijem, pred dnevni, prejšnji petek, 54:49 - pa je bilo na tej tiskovni konferenci povedano, da bo verjetno 54:55 - treba na njihovo odprtje počakati še do julija. Zanima me 55:01 - ali se je časovnica za zdravilišča in bazene spremenila in ali obstajajo 55:10 - kakšna specifična zdravstvena tveganja ali obstaja kakšen 55:17 - zdravstveni razlog za poznejše odpiranje zdravilišč in bazenov? 55:24 - In še dodatno, kdaj in kako bo pacientom, ki potrebujejo 55:32 - zdraviliško zdravljenje, to ponovno omogočeno? 55:38 - Strokovna skupina je obravnavala oboje, tako uporabo bazenov, 55:46 - kot zdraviliško zdravljenje in se je strinjala, da je oboje 55:51 - možno v trenutni epidemiološki situaciji odpreti, 55:55 - seveda ob upoštevanju vseh higienskih navodil, 56:00 - ki jih pripravlja NIJZ. Kot v preteklosti strokovna skupina 56:06 - oceni, da je neko odpiranje dejavnosti možno, 56:11 - kakšna bo pa dinamika tega odpiranja, je pa odvisno 56:15 - od vlade, ki se odloči kakšni bodo sklopi odpiranja. 56:21 - Kot veste, pa po drugi strani strokovna skupina vseskozi zagovarja 56:26 - stopenjski pristop k odpiranju, zato, da imamo vmesno fazo, v kateri 56:32 - opazujemo ali se stanje poslabšuje in potem ne gremo naprej 56:38 - v odpiranje, namesto, da bi odprli vse naenkrat in potem zapirali nazaj. 56:43 - Tako da vam ne znam povedati v kakšnem sklopu so posamezne 56:47 - dejavnosti, ki sicer imajo v tej epidemiološki situaciji 56:54 - soglasje stroke. –Specifična zdravstvena tveganja pri bazenih 57:02 - in zdraviliščih torej ne obstajajo? –Seveda obstajajo. Seveda obstajajo, 57:07 - saj zato pa je treba to uporabljati z določenimi navodili. 57:11 - Določene terapije oziroma wellnessi so povezani s tvorbo aerosola, 57:22 - to je prav gotovo zdravstveno tveganje pri prenosu tega virusa, 57:27 - poleg tega je treba poskrbeti, da ljudje niso v preveč tesnem stiku 57:32 - v bazenih, kjer bi lahko prihajalo do prenosa virusa. 57:38 - Potem je treba zagotavljati kloriranost vode, ki zmanjšuje 57:42 - možnost prenosa virusa, skratka obstajajo seveda zdravstvena 57:46 - tveganja, ki jih naslavljajo navodila nacionalnega inštituta. 57:54 - Zdaj pa gremo nazaj v studio. -Novinarsko vprašanje za ministra 57:59 - za zdravje, Tomaža Gantarja, zastavlja novinarka Televizije 58:04 - Slovenija, Špela Lobe. 58:10 - Dober dan. Zanima me, kako bo z nakupovanjem zaščitne 58:14 - in varovalne opreme, kako bodo bolnišnice in zdravstveni domovi 58:19 - to opremo nabavljali od začetka junija naprej? Ali bodo prepuščeni 58:26 - povsem sami sebi pri tej nabavi, bo država še pomagala, 58:31 - kakšen bo ta postopek? -V kolikor se razmere 58:39 - normalizirajo in v tem trenutku smo v stanju, ko je epidemiološka 58:46 - situacija ugodna, potem bodo izvajalci, se pravi 58:49 - bolnišnice, zdravstveni domovi, naprej nabavljali opremo 58:53 - tako, kot so jo tudi pred epidemijo, to pomeni, da so jo nabavljali 58:57 - vsak glede na svoje potrebe. Je pa dejstvo, da bodo potrebovali 59:03 - nekoliko več zaloge, o tem se pogovarjamo, 59:08 - in druga stvar je, da bodo imeli zato tudi nekaj več stroškov. 59:13 - Tu bomo poskušali z aneksom nekako te stroške priznati 59:19 - v obliki večjega deleža materialnih stroškov pri ceni 59:25 - zdravstvene storitve. Zdaj obstaja še ena možnost, 59:28 - v kolikor bo interes, jaz sem jo že omenil tudi na naših 59:33 - sestankih, da tu lahko v primeru interesa gremo tudi v neko skupno 59:39 - javno naročilo, se pravi centralno naročilo te varovalne 59:44 - opreme, v kolikor, kot pravim, bo izražen interes in ga tudi 59:49 - s pomočjo ministrstva lahko izpeljemo. –Kakšno pa je stanje 59:53 - te zaščitne opreme zdaj po bolnišnicah, po zdravstvenih 59:57 - domovih? –Uh, zdaj vam tega ne vem povedati, vem, da zadostuje, 00:01 - ne vem pa, koliko imajo zalog, za koliko časa v tem trenutku. 00:06 - Se bodo kaj znižali standardi zaščite recimo v ambulantah, 00:11 - tistih ambulantah, kjer ne delajo z bolniki s covidom-19? 00:17 - Ne, seveda ne moremo govoriti o zniževanju standardov, 00:22 - jaz mislim celo, da bo potrebno zdaj kar nekaj časa, seveda prvič 00:26 - imeti naprej pri vstopnih točkah tudi covid ambulante, 00:30 - se pravi ločeno obravnavo pacientov, ki imajo znake 00:36 - respiratornega infekta in seveda z vso možnostjo testiranja, 00:40 - medtem ko za sprejete bolnike v bolnišnico, za elektivne 00:46 - sprejeme, pa tako ali tako veljajo navodila, ponovno z dobro 00:50 - epidemiološko anamnezo in tako naprej, s pripravljenimi 00:54 - vprašalniki in to se mi zdi, da bo še kar nekaj časa naša 00:58 - realnost tudi pri delu v zdravstvu. –Hvala. Bi mogoče izkoristila 01:02 - priložnost in direktorja obeh bolnišnic vprašala, kakšno je stanje 01:05 - zaščitne opreme pri njih in kako bodo od zdaj naprej naročali. –Hvala. 01:10 - Novinarka sprašuje direktorja obeh bolnišnic kakšno je stanje zaščitne 01:15 - opreme v vaših bolnišnicah. 01:27 - Pri nas je stanje zaščitne opreme dobro. Zaščitne maske se spet 01:31 - lahko nabavlja po cenah, kot so bile pred epidemijo, 01:34 - so dostopne. Tudi ostale zaščitne opreme je trenutno dovolj, 01:37 - imamo tudi nekaj zalog, tako da to zdaj nekako ni več 01:42 - na dnevnem redu. -Vas tudi ne skrbi v prihodnje, ko boste morali 01:46 - sami naročati? Ste bolj zainteresirani za to skupno 01:49 - naročilo, ki ga je minister omenil? -Zdaj, to je različno. 01:53 - Skupno naročilo je seveda zelo dobrodošlo, tukaj se tudi 01:56 - potencialno lahko nekoliko vpliva na ceno, če je dober pogajalec, 02:00 - skrbi nas pa tukaj, kdaj bo to skupno naročilo prišlo. 02:04 - Če se spomnimo zgodbe z evropskim skupnim naročilom, 02:08 - raje poskrbimo pravočasno, ampak če se bo izkazalo, da so 02:12 - ta skupna naročila dobra, se pa z veseljem pridružimo. 02:15 - Tudi smo izrazili interes, da bomo pri teh skupnih naročilih 02:18 - sodelovali. -Hvala lepa. -Lahko še eno vprašanje? 02:26 - Še strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje. 02:33 - Ja, tudi v Splošni bolnišnici Celje težav z osebno varovalno opremo 02:36 - nimamo, tako da imamo zalog za nekaj tednov, ob trenutni 02:41 - organizaciji dela, tako da planiramo pa že tudi nova naročila, 02:46 - tako da si lahko zagotovimo dodatne zaloge seveda potem 02:50 - za jesenski čas. -Hvala lepa. -Hvala. -Še malo, mogoče še 02:55 - kakšno vprašanje za vas. Za koga imate vprašanje v studiu? 02:59 - Imamo vprašanje za ministra Gantarja. Janez Zalaznik, 03:05 - novinar spletnega portala Žurnal24, piše takole: 03:11 - Na Ministrstvu za notranje zadeve so mi odgovorili, da je Ministrstvo 03:16 - za zdravje pristojno ministrstvo za odlok o odrejanju in izvajanju 03:21 - ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja covid-19 na mejnih 03:26 - prehodih, na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih 03:30 - mejah Republike Slovenije. Zato vam zastavljam naslednja 03:34 - vprašanja. Zakaj ste predlagali in 14. maja v Uradnem listu objavili 03:39 - ta odlok? Zakaj je bila potrebna sprememba prejšnjega odloka? 03:46 - Je bila usklajena z Ministrstvom za notranje zadeve? Zakaj se je 03:50 - z objavo tako mudilo, da ste ga tri dni pozneje že morali 03:55 - popravljati? Zakaj ste 17. maja v Uradnem listu objavili spremembe 04:00 - in dopolnitve omenjenega odloka? Katere odredbe, sklepi, odloki, 04:04 - navodila, ali druge odločitve vlade ali ministrstva sploh prenehajo 04:09 - veljati s koncem epidemije? -Poglejte, prvič tu ne gre za odlok 04:18 - seveda, ki je v prvi vrsti tisti, ki bi ga Ministrstvo za zdravje 04:23 - pripravljalo, in tudi to je v tem trenutku spremenjeno. 04:28 - Se pravi, gre pa za kompleksne odloke, ki posegajo seveda 04:32 - na različna področja, se pravi na notranje zadeve, tudi na zunanje 04:36 - zadeve, in tukaj so dejansko vključeni trije resorji. Poleg tega 04:41 - je treba vedeti, da so epidemiološke situacije v državah, s katerimi 04:46 - meji Slovenija, in seveda tudi v ostalih, glede na to, da imamo, 04:51 - če ne drugega, ne vem, tranzitni ali transportni promet tudi 04:56 - iz držav, ki ne sodijo v okvir Schengena in zahtevajo poseben 05:02 - režim. Zato se ta odlok lahko tudi pogosto spreminja, glede na to, 05:07 - da se na nivoju Nacionalnega inštituta za javno zdravje seveda 05:12 - tekoče spremlja epidemiološke situacije v naši državi in tudi 05:17 - v sosednjih državah. In glede na to seveda so tudi spremembe 05:23 - odloka tudi največkrat potrebne. In jaz mislim, da je tu važno 05:31 - predvsem to, kar je bilo večkrat rečeno tudi pri sproščanju ukrepov, 05:37 - tudi danes je bilo že omenjeno. Se pravi, eno je epidemiološka 05:41 - situacija, drugo je testiranja v določeni državi, in seveda 05:46 - zmogljivosti zdravstvenega sistema. In na podlagi teh 05:49 - parametrov bolj ali manj potem tudi Nacionalni inštitut 05:53 - za javno zdravje predlaga, kje so potrebne večje ali manjše 05:58 - omejitve, in mi seveda poskušamo z ostalimi resorji to uskladiti 06:03 - in zato tudi predlagamo ustrezne spremembe. 06:07 - Hvala lepa. Alen Salihović, novinar Radia Ognjišče, pa sprašuje: 06:13 - v minulih dneh so nekateri govorili celo o genocidu nad starejšimi 06:17 - v domovih zaradi covid-19. Ali ne gre pri tovrstni oceni 06:23 - za preveliko posploševanje in dajanje negativne ocene 06:27 - zdravstvenim delavcem in ostalim v domovih za ostarele? 06:32 - Jaz mislim, da je moje iskreno osebno mnenje, da gre tukaj 06:37 - predvsem za to, da je zdravstvo v teh diskusijah bolj kolateralna 06:44 - škoda in da gre predvsem v prvi vrsti za politično vprašanje. 06:48 - In nekako skušati prikazati delo obstoječe vlade v drugačni luči. 06:55 - Jaz mislim, da so na tej tiskovni konferenci kolegi, predvsem 07:02 - strokovne ekipe, danes uspeli obrazložiti, zakaj in na kakšen 07:07 - način se je delalo v domovih, da so bili rezultati dobri, 07:11 - predvsem pa dejstvo, da so bili vsi, ki so potrebovali bolnišnično 07:17 - zdravljenje, tudi v bolnišnice premeščeni. In morda je treba 07:23 - vedeti ob tem tudi to, kar je bilo danes tudi že poudarjeno, da bolezen 07:28 - covid-19 lahko seveda poteka na različne načine. K sreči v veliki 07:34 - večini primerov poteka brez težje simptomatike in tudi hospitalizacija 07:41 - in premeščanje teh bolnikov zato ni smiselna, niti medicinsko 07:45 - indicirana. Se pravi, tam pa, kjer je, je pa to bilo narejeno. 07:50 - In jaz sem še enkrat dolžan tu zahvalo vsem strokovnim ekipam, 07:55 - ki so sodelovale in pomagale domovom za starejše občane 07:59 - z zdravstvenega vidika, glede na to, da se vsi zavedamo, 08:03 - da so kadrovsko in seveda tudi prostorsko prisotne pač velike 08:08 - omejitve. -Hvala lepa. -Če dovolite, bi zdaj zastavili 08:12 - kako vprašanje še tukaj v dvorani. Prosim. -Ko spremljam tuje medije, 08:17 - slišim na primer, da se ministri za zdravje in predsedniki in tako 08:21 - naprej, sprašujejo, kaj so v primeru starejših v domovih 08:27 - za starejše naredili narobe, ker je delež umrlih 65-odstoten, 08:31 - 50-odstoten, celo pod 50-odstoten. Pri nas je ta delež 80-odstoten, 08:37 - pa vendar si čestitamo. 87 umrlih stanovalcev, 08:42 - pa 107 celotno, mislim, od 107 umrlih jih je bilo 87 08:49 - iz domov. Zdaj, jaz v matematiki nisem najbolj močna, priznam, 08:53 - ampak to je več kot 80 odstotkov. Ali ni? -Glejte, težko je 08:59 - primerjati, to je bilo že danes enkrat obrazloženo, podatke 09:03 - različnih držav. Prvič, Slovenija ima tudi število postelj v domovih 09:10 - za starejše občane nad povprečjem EU-ja. Tu mislim, da je za približno 09:15 - sedem postelj na 10.000 prebivalcev, kar je 1.500 postelj več. Starostna 09:21 - struktura v naših domovih, ti, ki so bili prizadeti s covidom-19, 09:28 - mislim, da so bili stari okoli 86 let. In že kot takšni, če gledamo 09:34 - samo starostno skupino vseh, ki so umrli, je ta starostna skupina 09:40 - pri nas oziroma število, seveda posledica skupine, 09:46 - kateri pripadajo. Žal. Mislim, da je bilo prej v predhodnih 09:50 - predstavitvah dobro obrazloženo, kje so razlike, in da so dejansko 09:57 - težko primerljivi podatki različnih držav. Ker so zbirani na zelo 10:02 - različen način. In če gledamo realno, tudi tu je bil dan podatek, 10:09 - da jih je pri nas v domovih bistveno več ozdravelo od covida-19, 10:17 - jih je pa večji delež hospitaliziranih umrl. In dejansko 10:20 - so tam bile prave indikacije za sprejem v bolnišnico, kar se je 10:24 - pokazalo s samim zdravljenjem. -To vaše vprašanje, če dovolite, 10:31 - želita dopolniti s svojim odgovorom tudi profesorica doktorica Bojana 10:36 - Beović in tudi direktor Bolnišnice Golnik doktor Aleš Rozman. 10:48 - Jaz sem že v svoji predstavitvi razložila te številke in dovolite, 10:52 - da jih še enkrat, zato ker sem bila mogoče prehitra. Podatki, 10:55 - ki jih navajajo tuji mediji, se nanašajo ali na celokupno 11:00 - smrtnost ljudi, ki živijo v domovih ali pa na tiste, ki so umrli 11:06 - v domovih. Tega se iz teh podatkov ne da razbrati in zato so te 11:11 - primerjave otežene. Ampak če v Sloveniji pogledamo, 11:14 - kakšen delež od celokupno umrlih je umrl v domovih, je to 11:19 - 52 odstotkov. Če pa pogledamo, koliko stanovalcev domov je umrlo, 11:25 - je pa res ta številka, ki ste jo navedli. Zato morate biti pri tujih 11:29 - poročilih pozorni, kako se to da primerjati. Jaz sem šla sama do teh 11:35 - tujih poročil, in moram reči, da tega nisem mogla razbrati, 11:38 - kjer pa sem razbrala, to so pa te francoske številke, v njihovem 11:42 - primeru jih je bistveno, bistveno več umrlo v domovih kot pri nas. 11:48 - Pri nas jih je bilo več premeščenih v bolnišnico. Pa še nekaj lahko 11:53 - razberemo iz teh francoskih številk; če je v Franciji v domovih umrlo 11:56 - 13.500 ljudi pri 66-milijonski populaciji, to pomeni, da bi 12:02 - pri nas v domovih moralo umreti blizu 400 ljudi. Kot veste, 12:08 - jih je umrlo 86. -Morda bi še dodatno vprašanje. Kako pojasnjujete 12:14 - te liste, sezname v bistvu, ali ne vem, če lahko to pač 12:19 - imenujem sezname ljudi, ki so bili vnaprej triažirani? 12:24 - To se pravi, te, v domovih za starejših, to se pravi, te, 12:27 - ki bodo ostali v domovih in dobili paliativno nego, in te, 12:31 - ki bodo šli v bolnišnice in dobili bolnišnično nego? Nekateri 12:35 - direktorji so me opozorili na te liste tudi v smislu, da so vam 12:40 - pisali pisma, da so to diskriminatorni seznami, da se 12:43 - triaža ne more delati vnaprej. Kaj je s tem? Kje je prišlo 12:48 - do nesporazuma ali do komunikacijskega šuma? 12:52 - Tukaj jaz ne poznam nobenih list, ki bi pomenile imena ljudi, 12:55 - in potem neke oznake, kam gre kdo. Verjetno se vsa ta medijska poročila 13:01 - nanašajo na to, kar je opisal že doktor Vindišar, da se pri bolniku 13:05 - pač zdravniki odločamo o njegovem stanju in seveda je pametno, 13:12 - to delamo praktično vsak dan v bolnišnicah, da premišljujemo 13:16 - in tudi zapišemo, recimo, pri tem je smiselno narediti 13:21 - ta poseg, pri drugem bolniku pa ne, pri tem je smiselna intubacija, 13:25 - pri drugem bolniku pa ne. Na tak način se seveda naredi 13:30 - tudi pri hudo bolnih v domovih, ker potem pride urgentna služba 13:35 - ponoči, ko se stanje poslabša, in ima neko orientacijo, v kakšni 13:39 - fazi bolezni vse skupaj je. To je zapisano. Še vedno obstaja 13:44 - seveda tukaj možnost, mi rečemo v bolnišnici, to se žal zgodi, 13:48 - da se takega bolnika vendarle pripelje v bolnišnico, kjer mu 13:52 - seveda ne moremo pomagati, ampak mu samo povečamo trpljenje. 13:55 - Si predstavljate. Prestavljamo ga iz rešilca na nosila, tam čaka 13:59 - in tako naprej. Na koncu ugotovimo, da je bil pripeljan pravzaprav 14:03 - v stanju, v katerem bi lahko v miru zaspal, da dobesedno povem, 14:08 - v domu. To so informacije, s katerimi se seznani tega 14:13 - zdravnika, ki je v urgentni situaciji, se sreča s tem bolnikom, 14:17 - kakšno je njegovo stanje. -Ampak sprašujem prav za ta 14:21 - posebna navodila, ki so bila dana, naj se v dveh dneh triažira 14:24 - stanovalce. Mislim, na to so se odzvali tudi direktorji, jaz sem 14:29 - dobila celo vaša navodila z ministrstva, da naj se to naredi. 14:33 - Pa v bistvu te algoritme, dobro, algoritmi sami po sebi niso sporni, 14:38 - ampak pač jaz imam ... -Tega jaz ne poznam in tudi kolegi 14:42 - se oglašajo, da bi bilo kakršno koli navodilo, da je treba vse 14:46 - domove striažirati v dveh dneh, na spletni strani so bila ta 14:51 - navodila, kako se pripravi paliativni načrt, posebej za to 14:58 - obdobje. To je pripravila magistrica Lopuhova, ki je vodilna 15:03 - strokovnjakinja za to v Sloveniji. Ampak tukaj ne gre za nek tak 15:08 - način, da bi imeli v dveh dneh vse za striažirati in potem bo tako. 15:11 - Ker seveda, zgodilo se je, to se vedno zgodi, da je nekdo 15:15 - bil ocenjen kot v slabem stanju, da ni dobro, da se ga intenzivno 15:22 - zdravi, pa je bil vendarle pripeljan in smo ga vendarle dali 15:25 - na ventilator, in veste, to so potem grozne situacije. 15:29 - O čem je torej direktor Čampa govoril, ko se je izrazil, da so to 15:33 - liste za odstrel, in na primer, o čem je pisala doktor Urška Močnik, 15:37 - direktorica Idrije, ki je napisala, da so ti seznami vnaprej 15:42 - diskriminatorni do starejših in da bo prišlo do tožb? 15:46 - Glejte, to so zelo občutljiva vprašanja in predlagam, 15:50 - da odgovorijo tisti, ki so se v svojem delu srečevali točno 15:54 - s tem, direktor bolnišnice doktor Rozman na Golniku, je imel nekaj 15:58 - takih primerov in najbolje, da on odgovori na to vaše dodatno 16:01 - vprašanje. -Jaz bi samo še en stavek dodala. To so izjemno hude obtožbe, 16:05 - ki letijo na slovenske zdravnike. Jaz se tukaj čudim Zdravniški 16:09 - zbornici ... -Ne na slovenske zdravnike. -Kdo pa je to delal? 16:12 - Na navodilo strokovne skupine. Ker to so bila navodila strokovne 16:15 - skupine, nek zdravnik Muženič je napisal na socialnih omrežjih, 16:18 - da bo ta navodila vrgel v koš, da to sploh nima povezave 16:23 - s paliativo. Mislim ... -Za ta navodila jaz, oprostite ... 16:28 - Jaz samo povzemam zdravnike, da ne boste rekli ... -Ne vem, 16:31 - ampak ... -Ne, ne, poglejte, socialna omrežja so eno, spletne 16:34 - strani Ministrstva za zdravje so pa nekaj drugega. -Doktor 16:37 - Muženič je to javno napisal. -Doktor Rozman? 16:43 - Takole, bom poskušal še jaz par pojasnitev dati. Mislim, da sta 16:46 - bila nastopajoča pred mano dosti jasna sicer. Ampak v celi 16:53 - situaciji je šlo za to. Kot smo vam že povedali, vsi bolniki so 16:57 - potrebovali bolnišnico, ki so potrebovali dodaten kisik 17:00 - ali pa intravensko terapijo, ki jo v domu niso mogli dati, 17:02 - so bili prepeljani v bolnišnico. Med njimi tudi neki dodatni, 17:05 - ki so pravzaprav prebolevali v bolnišnicah bolezen z blago 17:08 - klinično sliko in pravzaprav bolnišnice niti ne bi potrebovali. 17:11 - Tako da na to vztrajanje, da naj bi se nek genocid 17:15 - nad starostniki dogajal, tukaj že sami podatki govorijo za to, 17:18 - da pravzaprav se to ni dogajalo. Lahko pa govorim tudi skozi druge 17:22 - oči. Bil sem koordinator za spodnjo Gorenjsko, kar se tiče 17:27 - domov za ostarele in kako obvladovati okužbo oziroma 17:30 - epidemije v njih. Dejansko smo nekako prosili domske zdravnike 17:36 - in pa tudi specialiste za paliativo, da se nekoliko poglobi ta slika 17:40 - o paliativnem stanju oziroma v tem, kakšne zmožnosti imajo 17:44 - ti bolniki, ki so trenutno v oskrbi. Vemo namreč, da takrat, 17:47 - ko bolnik zboli za neko dodatno boleznijo, izgleda funkcionalno 17:51 - bistveno slabši in mogoče mislimo, da je res že umirajoč, pa mogoče 17:53 - še ni in da se jim ne bi zgodila krivica, smo nekako poprosili, 17:58 - da v nekem pametnem času skušajo z vsemi bolniki vzpostaviti 18:01 - kontakt in jih pregledati, narediti en tak osnoven pregled 18:04 - in skozi to mogoče tudi ugotoviti, da niso deležni določene paliativne 18:09 - oskrbe, ki bi jim sicer pripadala. Tukaj gre predvsem za tiste 18:12 - bolnike, ki imajo druge kronične bolezni, kot so, ne vem, 18:15 - Alzheimerjeva demenca s popolno nepokretnostjo, potem raki v končnem 18:19 - stanju njihove bolezni, pa ne nanaša se to toliko na covid-19, 18:24 - ampak na to, da mogoče pa kdo nima dosti olajšanih bolečin 18:28 - oziroma da kdo nima drugih potreb za dovoljenje. Tu ne gre 18:31 - samo za covid. In pravzaprav te liste, ki ste jih najbrž videli 18:35 - v nekaterih časopisih in tako naprej, to niso liste, ki bi 18:38 - preprečevale, da kdo ne pride v bolnišnico, ampak pravzaprav 18:41 - en zapisek za dežurnega zdravnika, ki pride mogoče sredi noči, 18:44 - ko dobi klic, da se lažje orientira. -Še magistrica Lopuhova bi rada 18:49 - dodala nekaj misli. 18:58 - Ja, tudi jaz bi rada dopolnila ta odgovor. Mislim sicer, da je 19:03 - doktor Rozman v celoti povzel namen tega, kar smo pripravili 19:08 - na Ministrstvu, prav zato, ker smo načrtovali oziroma 19:12 - pričakovali, da se bo lahko zgodilo, da bo naenkrat zelo veliko okuženih 19:18 - in da bo dežurni zdravnik soočen s situacijo, ko ne bo mogel 19:22 - pregledati čisto vseh kartonov, pridobiti podatkov, anamnezo 19:28 - čisto vsakega bolnika, smo res zaprosili domske zdravnike, 19:32 - da pripravijo kratke povzetke svojih bolnikov, svojih stanovalcev, 19:37 - ki pomenijo pravzaprav izpis njihovih diagnoz in oceno stanja, 19:45 - kakšen je ta stanovalec. Niso namenjene popolnoma v nobenem 19:51 - smislu temu, kar ste vi rekli, odstrelu, odstrelu določenih 19:56 - stanovalcev. -To niso bile moje besede. -Ste pač povzeli te besede. 20:00 - Odstrelu določenih stanovalcev. Ampak ne vem, če si predstavljate 20:05 - situacijo, ko pride zdravnik ob treh ponoči, nima na voljo 20:10 - vse dokumentacije oziroma dobi tri centimetre debel karton 20:14 - na vpogled, zraven ima stanovalca, ki že težko diha, ki se duši, 20:19 - ne ve, ali gre tu za osnovno napredovalo bolezen, zaradi katere 20:24 - stanovalec čisto po poteku te bolezni lahko tudi umre, 20:28 - ali gre za poslabšanje zaradi novonastale okužbe, skratka, 20:33 - pogleda list, kjer so izpisane diagnoze, opis stanja stanovalca, 20:37 - kakšen je bil pred tem poslabšanjem. Jaz misli, da težko rečete, 20:42 - da je to namenjeno ravno, tako kot ste citirali, odstrelu, 20:47 - ampak neka hvaležna pomoč, ki je namenjena hitrejšemu 20:51 - in boljšemu odločanju tega zdravnika, ki se tam znajde ob tem 20:55 - stanovalcu. -Kako pa pojasnite potem, da je od 319 okuženih, 21:00 - zdaj ne vem, če so to čisto točni podatki, stanovalcev 21:04 - za starejše, v bistvu bilo hospitaliziranih samo 52, 21:09 - to je pa le 16 odstotkov, zdaj spet moja matematika ni 21:13 - najboljša, ampak recimo, 16 odstotkov. To se pravi, 21:17 - od najbolj ogroženih jih konča v bolnišnici samo 16 odstotkov teh 21:22 - okuženih, s tem, da v bistvu v domu imajo, so kadrovsko podhranjeni, 21:27 - poznamo to tiho hipoksijo, ko v bistvu pade kisik v krvi 21:33 - sredi noči, tam sta pa dve sestri na primer. To govorim za okužene. 21:37 - Kadar se tako poslabšanje zgodi sredi noči, vsak dom že 21:42 - sedaj, ne glede na to, ali je poslabšanje zaradi okužbe s covidom 21:47 - ali iz katerega koli razloga, kličejo urgentno službo. 21:51 - Tudi od doma. Tako isto poslabšanje se ti lahko zgodi 21:56 - tudi doma in urgentna služba, ko pride, oceni ali ob takem 22:02 - poslabšanju bolnik potrebuje hospitalno zdravljenje ali ne. 22:06 - To je stvar ocene. Ti pa zelo pomaga, če imaš 22:12 - nekaj osnovnih podatkov, kot sem prej povedala 22:15 - ali je to poslabšanje pričakovano poslabšanje v luči že obstoječe 22:20 - bolezni ali gre za neko novo nenadno akutno situacijo, 22:26 - ki ni povezana z osnovno boleznijo. –Pa so bili ti podatki narejeni tudi 22:31 - za starejše osebe doma? –Večinoma. S strani splošnih 22:35 - zdravnikov. Tukaj je problem, kadar se poslabšanje zgodi 22:41 - spet izven delovnega časa tega osebnega zdravnika, 22:45 - ki sicer poslabšanja v okviru osnovne bolezni 22:49 - lahko predvideva in tukaj so bili potem svojci tisti, 22:53 - ki so morali podati anamnezo ali gre za nekaj, kar se je zgodilo 22:58 - trenutno, akutno ali gre za pričakovano poslabšanje. 23:02 - Smo pa tudi želeli, da bi bila večja komunikacija med osebnimi 23:10 - zdravniki na domu in dežurnimi zdravniki, če bi se število okužb 23:15 - v Sloveniji drastično povečevalo. Enak sistem. –Še nekaj bi dodala, 23:22 - se opravičujem, zdaj sem pa res že malo dolga, ampak samo še to, 23:26 - zdaj boste po novem okužene stanovalce vendarle dajali iz domov 23:31 - v bolnišnice, da se bo okužba lažje kontrolirala. Ali lahko rečemo vsaj 23:37 - v tem smislu, da smo morda naredili napako oziroma, da ste naredili 23:42 - napako pri navodilih, da niste odstranili okuženih stanovalcev zato, 23:46 - da bi zaščitili zdrave stanovalce, ne okužene? Zaradi tega, ker domovi 23:51 - niso zdravstvene ustanove in direktorji sami in Skupnost 23:55 - socialnih zavodov je opozarjala, da oni tega ne morejo narediti tako, 23:58 - kot je potrebno, izolirati okuženih stanovalcev. –Hvala za vprašanje. 24:03 - Če lahko jaz tukaj skušam pojasniti napake v interpretacijah. 24:11 - Tukaj imamo eno interpretacijo, da ko človek zboli, 24:14 - potem ga pa prepeljejo v bolnico, se v bolnici zgodi čudež 24:17 - in je vse v redu. Sam prevoz v bolnico oziroma zdravljenje 24:20 - v bolnici pogosto ne spremeni izida zdravljenja. Ne za starega 24:23 - ne za mladega. Mogoče pri mlajšemu... –Govorim o zaščiti neokuženih 24:26 - stanovalcev v domu. –Če me pustite dokončati, bom zelo hvaležen. 24:30 - Boste potem še vprašali. Se pravi, sam prevoz v bolnišnico 24:33 - ne pomeni čudeža niti za stanovalca doma ostarelih, niti za koga, 24:37 - ki je doma in pravzaprav tisto, kar v resnici rešuje 24:43 - življenja, je zaustavitev epidemije v samem domu, ko okužba 24:48 - v dom pride. Se pravi, če se naslednji ne naleze bolezni, 24:52 - smo s tem rešili življenja. Ker od tistih, ki se bodo nalezli, 24:55 - bo približno tretjina umrla. Pri nas, po svetu, kjerkoli drugje, 24:59 - kakršnokoli nego jim lahko nudimo. Lahko pogledate Italijo, 25:02 - kjer so vse peljali intubirati, je bila pa v bolnišnici smrtnost 25:05 - 85 odstotna pri teh domovih za ostarele. S tem, da so bistveno 25:09 - bolj nehumane smrti umrli. Izid ni bil drugačen, to hočem 25:12 - povedati. In ta pomoč domovom, ki v tem trenutku, pravzaprav 25:16 - pred epidemijo niso bili pripravljeni, je v tem, 25:19 - da so sposobni zgodaj prepoznati okužbo in jo v samem domu 25:24 - omejiti in ustaviti. Tako, kot sem že poudaril, je uspelo 25:28 - v domu v Metliki, kjer se je število okuženih ustavilo pri 54-ih, 25:32 - število stanovalcev je pa blizu 200. Se pravi, da so uspeli z ukrepi 25:36 - zaustaviti in so rešili mogoče štirikrat toliko življenj, 25:39 - kot pa bi jih, če se ne bi s tem ukvarjali in bi enostavno obolele 25:44 - vozili v bolnišnico. Namreč, ko imate vi obolelega v domu, 25:48 - ko je okužen, ko je dokazano pozitiven, prvi trenutek, ko ... 25:51 - kihne, test še ni narejen, nekdo mora priti tja, 25:54 - narediti test, ga nesti na inštitut, počakati izvide 25:58 - in ta človek, ki čaka teste, je tam že približno pol dneva, 26:01 - en dan in v tem času se okužijo naslednji, osebje, 26:05 - njegov sostanovalec in ob tem tudi ne smemo pozabiti, 26:07 - da 40 odstotkov prenosov se zgodi še preden oskrbovanec prvič 26:11 - kihne. Tukaj, kar bo reševalo življenja v bodoče je režim 26:16 - v domovih, ne prevozi v bolnišnico. –Hvala. –Zdaj pa predlagam, da dobi 26:22 - besedo ponovno studio. Gospa Nataša. –Ja, imamo vprašanje, 26:27 - ki ga za profesorico doktorico Bojano Beović zastavlja Janez 26:32 - Zalaznik, novinar spletnega portala Žurnal24. Če prav razumemo nov odlok 26:40 - o mejnem režimu, lahko v državo pridejo vsi državljani Evropske unije 26:46 - in ne le Hrvati, ki imajo pri nas rezervirano nočitev. Kakšno grožnjo 26:52 - bi ti lahko predstavljali za vnos okužbe? –To je vprašanje za gospo 27:00 - Melito Močnik, ki bo nastopila za strokovnjaki s področja zdravstva, 27:04 - tako da prosim, če lahko s tem vprašanjem nekoliko počakate. 27:09 - Imamo pa še eno vprašanje tukaj v Cankarjevem domu. Verjetno za, 27:14 - če sem prav razumel, profesorico doktorico Beović. –Tako. –Prosim. 27:18 - Špela Bezjak, Pop TV. Imam dve vprašanji, prvo se nanaša 27:25 - na obiske v bolnišnicah, kakšna so priporočila, navodila, 27:31 - kdaj bodo zopet dovoljeni in pod kakšnimi pogoji? 27:37 - Spet se moram omejiti na tisto, kar je priporočila 27:40 - strokovna skupina, priporočili smo, da obiski potekajo v posebnem 27:46 - dogovoru z bolniškimi oddelki in njihovimi predstojniki, 27:51 - seveda ljudje posamično, se pa te stvari zdaj širijo 27:55 - in organizirajo tudi že na bolj odprte načine. Nisem natančno 27:59 - seznanjena, v Kliničnem centru, se pripravljamo na bolj obsežne 28:04 - obiske. –Drugo vprašanje pa se nanaša, že prej je bilo 28:09 - povedanih nekaj besed, na zdravilišča, bazene, vodne parke. 28:13 - Se bodo torej s ponedeljkom odprli, pod kakšnimi pogoji? 28:16 - Recimo, kakšna so priporočila glede uporabe ležalnikov in drugega 28:20 - inventarja? –To ali se bodo odprli ali ne, je odločitev vlade, 28:28 - naše je bilo priporočilo, predlog. Kako konkretno bo šlo 28:33 - z vsakim inventarjem, piše v navodilih nacionalnega inštituta. 28:37 - To je prav gotovo pripravljeno. Spet na ta generični način čiščenja 28:43 - površin, razdalj, tega, kar pač poznamo, da je potrebno 28:48 - za preprečevanje prenosa. –Mogoče še, če se vrnem na obiske, 28:53 - pa glede na to, da sta tukaj dva direktorja, če bi lahko mogoče 28:57 - povedala vsak za svojo bolnišnico, na kak način potekajo snidenja 29:02 - svojcev in pacientov oziroma bolnikov v bolnišnicah. 29:08 - Trenutno v naši bolnišnici obiski še ne potekajo, ravnokar smo 29:12 - odpustili zadnjega bolnika s covid. V teh dneh bo potekalo 29:16 - obsežno razkuževanje prostorov, kjer so bili prej bolniki, 29:19 - bomo pa s ponedeljkom odprli obiske za eno zdravo osebo, 29:21 - za enega zdravega obiskovalca na bolnika. 29:38 - V Splošni bolnišnici Celje omogočamo obiske ves čas, 29:42 - tudi v času epidemije za tiste, ki so bili kritično bolni, 29:45 - tiste, ki so umirali, to smo omogočali ves čas, 29:48 - v petek imamo pa oceno epidemiološke situacije 29:51 - in tudi pri nas se nagibamo k temu, da bo verjetno sprememba 29:54 - režima s ponedeljkom. –Kakšen bo režim? Če lahko mogoče 29:57 - stavek, dva poveste. –Režim bo zanesljivo takšen, 30:00 - kot so nekako priporočila. Se pravi, omejeno na zdrave osebe, 30:04 - verjetno na začetku na eno, začeli bomo verjetno spet 30:09 - pri otrocih, tam, kjer je ta interes tudi res največji. –Najlepša hvala. 30:15 - Prosim. –je še kakšno vprašanje v zvezi z domovi tukaj v dvorani? 30:22 - Ne vidim. Je kakšno vprašanje v studiu? –Tudi ne več. –Tudi ne. 30:27 - Potem pa prosim profesorico Bojano Beović za zaključno misel, 30:31 - če je treba še kaj poudariti v zvezi s tem, kar smo se pogovarjali doslej. 30:40 - Ker se mi zdi ta tema o domovih zelo pomembna, ker se na eni strani 30:44 - očitno zlorablja, na drugi strani gre pa za ljudi, ki so prizadeti 30:49 - ob tem mislim, da je pametno, da odgovorimo res na vsa vprašanja 30:53 - in mislim, da je eno vprašanje ostalo neodgovorjeno. 30:56 - Sicer je bilo razlagano prej, že vnaprej, ampak ponovno je bilo 31:03 - postavljeno nedavno, namreč, kako je s tem premeščanjem 31:07 - po novem stanovalcev, ki so okuženi, v bolnišnice. 31:14 - Tukaj ne gre za premeščanje z medicinsko indikacijo, ne za to, 31:17 - da bi jih premeščali, ker bolnišnico potrebujejo, 31:21 - to bo šlo tako, kot vedno. V vsakem primeru kdorkoli bolnišnico 31:25 - potrebuje, je napoten v bolnišnico. To premeščanje je mišljeno zato, 31:30 - da se s temi prvimi parimi primeri, ki se jih umakne 31:34 - v bolnišnico, dom razbremeni, da se lahko organizirajo deli doma, 31:40 - kjer poteka izolacija. Samo s tem namenom. Jaz sem že dobila 31:44 - vprašanje ali je to obvezno. So domovi, ki tega ne potrebujejo 31:50 - in seveda ni obvezno, ker se moramo zavedati, da na ta način spravljamo 31:55 - v stisko ljudi, ki bi bili zaradi tega premeščeni. 31:59 - Ocenjuje se pač manjša škoda, bolje, da so trije ljudje v stiski, 32:03 - pa da ohranimo dom tak, da se epidemija ne širi, 32:07 - ampak vendar vedeti moramo, da na ta način pač ogrozimo teh nekaj 32:11 - stanovalcev, ki so okuženi, ki bolnišnice ne potrebujejo, 32:15 - pa jih vendarle premeščamo. To sem želela povedati. Hvala lepa. 32:20 - Zdaj pa hvala lepa gostom za predstavitev dejstev in spoznanj, 32:25 - ki so rezultat sodelovanja v razmerah epidemije covid-19 32:30 - ob vdoru v domove za starejše občane. Sedaj pa prehajamo na drugi 32:37 - del današnje novinarske konference, besedo predajam gospe Meliti Močnik, 32:42 - vodji sektorja mejne policije v enoti uniformirane policije, 32:48 - ki bo po uvodnem nastopu prav tako na voljo za vaša vprašanja 32:54 - in verjamem, da so to številna vprašanja. Prosim, gospa Melita. 33:00 - Dober dan. Dovolite mi, da na začetku zelo na kratko povzamem 33:05 - spremembe oziroma nadaljnje rahljanje ukrepov oziroma širitev 33:11 - možnosti prestopa meje brez obvezne karantene, kot jo določa 33:15 - od včeraj naprej veljaven odlok vlade Republike Slovenije. 33:23 - Kar se tiče prestopa meje, ostaja skorajda nespremenjeno, 33:27 - ta je še vedno možen in dovoljen izključno na mejnih 33:31 - prehodih za meddržavni promet, ki so odprti na meji z Republiko 33:36 - Hrvaško in na kontrolnih točkah, ki so določene in objavljene v odloku 33:43 - na notranjih mejah z Madžarsko, italijansko republiko in Avstrijo. 33:49 - Morda samo še dodatno informacija, da je bila na meji z italijansko 33:54 - republiko dodana nova kontrolna točka, kjer je omogočen prestop meje 34:00 - dnevnim migrantom in tistim, ki imajo na eni ali drugi strani meje 34:06 - svoje zemljišče in prestopajo mejo z namenom obdelave le-tega 34:10 - in sicer je to kontrolna točka Gorjansko na območju Policijske 34:15 - uprave Koper, ki bo tudi zagotavljala nadzor te točke. 34:22 - Kar se tiče državljanov Republike Slovenije, vseh prebivalcev, 34:26 - tudi tistih tujcev, ki imajo pri nas začasno ali stalno 34:30 - prebivanje, je prehajanje meje popolnoma sproščeno, pod pogojem 34:36 - seveda, da so zdravi. Če so bolni, se od njih pričakuje 34:41 - odgovorno ravnanje in seveda postopanje v nadaljevanju po vstopu 34:45 - v okviru navodil zdravstvene stroke. kar se tiče državljanov 34:54 - drugih držav Evropske unije, kot je bilo danes že večkrat 34:58 - rečeno, njihovo prestopanje je vezano na ugotovljeno, 35:03 - po določenih pogojih epidemiološke stroke, stanje epidemije v teh 35:09 - določenih državah in potem seveda tudi po skladu 35:14 - z odlokom sklenjenih naknadnih dogovorih za posamezne države. 35:21 - Na tem trenutno spisku držav, bom rekla, zeleni listi držav 35:27 - Evropske unije je trenutno zgolj Republika Hrvaška in vsi državljani 35:33 - Republike Hrvaške in vsi prebivalci, ki imajo tam stalno ali začasno 35:37 - prebivanje, seveda lahko prestopajo mejo prosto, brez obveznosti 35:43 - karantene, pod pogojem, enako kot pri nas, da so zdravi. 35:47 - Kar se tiče vse ostalih držav Evropske unije, bomo morali 35:53 - počakati, razen seveda v primeru, če prihajajo k nam kot lastniki 36:00 - nepremičnin, lastniki plovil, lastniki zračnih plovil in pa seveda 36:07 - v primeru, če prihajajo na podlagi turistične rezervacije kot turisti, 36:13 - kjer je tudi bila odpravljena obvezna karantena. Predhodno je 36:19 - bilo že postavljeno vprašanje glede povezave rezervacije 36:27 - za turistične namene in pa seveda prestopa meje. Jaz bom povedala 36:33 - takole. Kar se tiče na izvedbeni ravni, nam to ni tuje, preverjanje 36:40 - pogojev vstopa na zunanji schengenski meji z namenom 36:44 - vstopa kot turizem, kot turisti, lahko policisti že sedaj preverjamo 36:52 - pogoje oziroma rezervacije, vavčerje, preverjamo lahko tudi 36:58 - seveda, ali določen potnik ima možnost potem povratka v državo, 37:04 - iz katere prihaja oziroma povratka v svojo matično državo. 37:09 - Tako da preverjanje izpolnjevanja tega pogoja, pogoja turizma 37:13 - v Republiki Sloveniji na izvedbeni ravni ne bo nič novega in seveda 37:20 - so policisti s tem seznanjeni oziroma imajo ustrezna navodila. 37:29 - Hvala, sedaj pa seveda sem tu tudi na voljo za vprašanja. 37:36 - Lahko zastavimo vprašanje iz studia, in sicer Janez Zalaznik, 37:41 - novinar spletnega portala Žurnal24, sprašuje tole. Prosil bi 37:47 - vas za pojasnilo odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih 37:52 - s preprečevanjem širjenja covid-19 na mejnih prehodih, na zunanji meji 37:58 - in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, 38:02 - ki je veljal od 15. maja do 17. maja do desetih zvečer. Ali je avstrijski 38:09 - državljan, ki je na mejno kontrolno točko prišel 15. ali 16. maja 38:15 - in ni imel posebnega razloga za vstop, lahko vstopil v Slovenijo? 38:19 - Če ne, na kateri pravni podlagi mu je bil vstop zavrnjen? 38:25 - Ali je enak režim skladno z odlokom veljal za vse državljane 38:29 - Evropske unije, ki niso bili v tretjih državah? 38:36 - Zdaj, kar se tiče sosednjih držav, seveda smo vsi zelo pozorni 38:43 - tudi na to, kakšne ukrepe oziroma na sorazmernost ukrepov 38:48 - teh sosednjih držav do naših državljanov oziroma naših 38:52 - prebivalcev. Kar se tiče novinarskega vprašanja, sedaj, 38:57 - ta odlok, kot veste, se spreminja vsak teden oziroma vsakih 14 dni, 39:02 - gremo v sproščanje ukrepov, pa vendarle se ne bi želela 39:07 - izogniti. Avstrijski državljan brez posebnega razloga seveda, 39:11 - lahko je vedno vstopil, tudi v času največje epidemije, 39:15 - ampak seveda, da je imel možnost izkazati, kje bi lahko, če bi bilo 39:20 - to potrebno, in takrat je bilo nujno, ne samo potrebno, preživel 39:27 - karanteno oziroma samoizolacijo v primeru, če je kazal znake 39:30 - okužbe. Tako da zelo me moti, da govorimo o zaprtju meja. 39:35 - Meje Republike Slovenije niso bile nikoli zaprte. Promet čez mejne 39:42 - prehode, sicer v omejenem in kontrolne točke, sicer v omejenem 39:46 - obsegu, je vedno potekal, se je pa bilo potrebno zavedati, 39:51 - da vsi tisti, vključno z državljani Republike Slovenije, ki so 39:54 - prestopali, so pod določenimi pogoji potem, se je od njih 39:58 - pričakovalo, da so bili v karanteni oziroma če so kazali 40:02 - znake, v samoizolaciji. Na podlagi česa pa smo potem 40:06 - seveda lahko zavrnili takšnega potnika in mu niso pustili vstopa 40:13 - v Republiko Slovenijo, je pa odlok jasno in glasno izkazoval, 40:17 - da se lahko tega potnika oziroma tega državljana Avstrije 40:21 - ne dovoli, da se mu ne dovoli vstopa v Republiko Slovenijo, 40:25 - in je seveda ta zakonska osnova bila konstantno določena in v bistvu 40:29 - je še. -Najlepša hvala za odgovor. -Lahko? 40:40 - Prosim. -Ja, Tomaž Bratož, Planet. Torej mene pa zanima 40:44 - dogodek ob meji v dolini Glinščice, domnevni incident ali domnevni 40:48 - »fake news«, ko naj bi vojak z avtomatsko puško meril 40:51 - v 32-letnega Tržačana z dvojnim, torej tudi italijanskim 40:55 - državljanstvom. Vaši kolegi s PU Koper so v ponedeljek 41:00 - sporočili, da še zbirajo informacije, potrdili pa so, 41:03 - da gre v teh tednih za mešane patrulje z vojsko, torej tudi 41:09 - na zahodni meji, pa me torej zanima, glede na to, da je sreda, 41:12 - kaj so, ste dognali, sploh zato, ker vojska zanika, da bi sploh bila 41:15 - tam ravno na ta dan, 8. maja, tudi Štajersko vardo smo preverili, 41:19 - tudi oni zanikajo vse skupaj. In sploh v luči tega, da se bo 41:22 - o tem fantonskem dogodku, ne dogodku, v naslednjih dneh 41:26 - pogovarjal naš zunanji minister z italijanskim, ki ga zanima 41:29 - in kjer se špekulira, da je torej vendarle nekakšna varda v ozadju; 41:32 - recimo, kaj lahko poveste o Primorski vardi, če morda deluje 41:36 - tam, torej, se to je, se ni zgodilo? Mogoče dopuščate to tretjo možnost 41:40 - ali pa da bi šlo recimo za dogodek na nek drug datum in ne za tak, 41:44 - kot se navaja, da se je vse skupaj zgodilo 8. maja. 41:49 - Zdaj seveda, to ni tematika današnje tiskovne konference, 41:55 - pa vendarle. Naj mi bo dopuščeno samo povedati, da če je bil dogodek 42:03 - takšen, kakršen je opisan, seveda to ni bilo v skladu z načinom 42:09 - sodelovanja Slovenske vojske in policije, pri izvajanju mešanega 42:14 - skupnega patruljiranja. Kot veste, Slovenska vojska kot zaupanja 42:20 - vreden partner Slovenski policiji že od leta 2015 intenzivno pomaga 42:25 - pri nadzoru zunanje schengenske meje. Za to seveda imamo sklep 42:29 - vlade in seveda navodila, tako enim kot drugim, kako postopati 42:33 - in kakšna je vloga enih in drugih pri izvajanju teh mešanih patrulj. 42:38 - Dodatno bi seveda povedala, da je izvajanje mešanega 42:42 - patruljiranja kot ena izmed oblik sodelovanja med Slovensko vojsko 42:45 - in Slovensko policijo vezana izključno in samo na mejo, 42:49 - zunanjo mejo s Hrvaško, to se pravi, na območju Policijske 42:54 - uprave Koper pa prihaja seveda do prepletanja teh dveh območij, 42:58 - območje je zelo kratko, prehodno v roku pol ure z avtom oziroma 43:04 - peš tudi zelo na hitro in seveda, da lahko to izvajanje mešanih 43:10 - patrulj seveda ni, na zunanji meji s Hrvaško ni vezano samo na mejno 43:16 - črto, ampak seveda na širšo obmejno območje. Tako da verjamemo, 43:21 - da bi lahko prišlo tudi do tega, da bi mešana patrulja Slovenske 43:25 - vojske in Slovenske policije bila tudi prisotna višje na teritoriju. 43:29 - Zdaj, kot ste rekli, zadnjih podatkov oziroma čisto dokončne 43:35 - ugotovitve vam še ne morem povedati, zaradi tega, ker mislim, 43:39 - da tudi še poročilo ni bilo poslano na Generalno policijsko upravo, 43:44 - verjamem pa, da bo pač izkazano, da ta dogodek je bil verjetno malo 43:50 - drugačen, kot se trenutno izkazuje. -Ampak vseeno moram 43:55 - dodati. Vojska je povsem zanikala svojo prisotnost na tem območju. 43:59 - Lahko vi z večjo gotovostjo rečete, da ste bili takrat, 8. maja, na tej 44:03 - zahodni meji samo policisti, ne pa tudi vojaki, ker domačini 44:07 - pa izpričujejo in potrjujejo to pričanje tega gospoda, 44:10 - ki pa naj bi mu celo sama policija svetovala, da naj ne komunicira 44:13 - več z javnostjo, torej, da se je vse natanko tako zgodilo in da je 44:17 - bil vojak v mešani patrulji s policisti. -Žal, do tega se pa jaz 44:22 - ne bom opredeljevala. Vem samo, da poteka intenzivno preučevanje 44:29 - tega dogodka, morebitnega dogodka, tudi okoli datuma in tako naprej, 44:35 - tako da verjamem, da bomo kmalu imeli vse podatke o tem, kaj se je 44:40 - dejansko zgodilo. -Je še kako vprašanje za našo gostjo? Prosim. 44:53 - Imam v bistvu dve vprašanji. Prvo je, kar se tiče vstopa tujih 44:57 - državljanov v Slovenijo. Omenili ste, da policisti lahko 45:02 - preverijo in vavčerje, se pravi, neka dokazila o namestitvi, 45:05 - tudi zdravstvo, zdravstveno stanje teh potnikov, pa omenili ste tudi 45:10 - to, da tujci morajo imeti možnost vrnitve v matično državo. 45:15 - Na kak način policist na mejnem prehodu oziroma ob kontroli vse to 45:21 - preveri? Za kak postopek gre, do kod sežejo pooblastila? 45:26 - V bistvu gre dejansko samo za preverjanje pogojev vstopa 45:30 - v smislu zakonika o schengenskih mejah, ki ga na nek način zdaj 45:33 - prenašamo tudi na kontrolne točke. Preverja se seveda samo 45:37 - dokumentarno, vzamemo v ozir vse, tudi od skena na računalniku 45:42 - oziroma na pametnih telefonih, do dokumentacije, ki jo ima potnik 45:47 - pri sebi, do seveda vseh potrebnih dokumentov za prestop meje, 45:53 - tako da tu nekje se potem ustavljamo in seveda največ pa 45:56 - vedno znova pri potniku policisti ugotovimo z razgovorom, 46:03 - s postavljanjem čisto osnovnih vprašanj, kam ste namenjeni, 46:07 - za koliko časa, kdaj se mislite oziroma imate namen vrniti, 46:10 - kje boste bivali in tako naprej. -Se pravi, gre v bistvu za neko 46:14 - zaupanje tudi? -Absolutno. Absolutno. Tisti, ki seveda bi želel 46:19 - predstaviti drugo zgodbo, seveda lahko tudi to poskuša 46:25 - in dejansko kot z nekimi opomniki, kot z nekimi vprašanji na preskok 46:31 - seveda poskušamo to potem zgodbo tudi potrditi z drugimi 46:35 - dokazili. -Mogoče zdaj naslednje vprašanje, v kolikor boste lahko, 46:39 - vas prosim za odgovor, ampak bližajo se meseci, ko tudi 46:42 - Slovenci velikokrat oziroma verjetno najpogosteje izstopimo 46:45 - tudi iz svoje države. V katere države vse lahko gremo, kaj to 46:51 - za nas pomeni ob povratku, obstaja kakšen seznam? Zdaj, 46:54 - gospod Kacin je včeraj omenil nek seznam 14 držav. Ali bo šlo 46:59 - za nek pakt, da v bistvu ne bo karantene oziroma da bodo omogočeni 47:03 - neki bolj enostavni prehodi meje? -Zdaj, kot sem že uvodoma povedala, 47:10 - slovenska vlada in vsi pristojni ministri in seveda tudi vse 47:15 - pristojne službe, si prizadevamo, da bi nekako bila skupna 47:19 - in sorazmerna rešitev. Tako na primer zdaj trenutno imamo 47:22 - rešeno na tak način prestopanje meje med Republiko Hrvaško 47:27 - in Republiko Slovenijo. Seveda, v prvem krogu teh željenih rešitev, 47:30 - če bo epidemiološka slika tako, bom rekla, lahko pogojeno s tem, 47:37 - si seveda želimo umestiti take rešitve tudi z Avstrijo in seveda 47:43 - z Madžarsko, kakor tudi z Italijo, vsi pa vemo, da v Italiji seveda 47:47 - trenutno še ni takšna epidemiološka slika, da bi se lahko intenzivno 47:51 - o tem pogovarjali. Druge države, predvsem njihovi državljani so tu 47:56 - seveda v tranzitu, si seveda absolutno želijo, veste, da je 48:01 - Hrvaška, nam bližnja Hrvaška, zelo veliko državljanom Evropske 48:06 - unije ciljna turistična destinacija in vsi bi si želeli, tudi vlade teh 48:12 - držav, da bi potovanje postalo nekako, kot je bilo pred covidom, 48:17 - kot je bilo pred vzpostavitvijo koridorjev, kontrolnih točk 48:22 - in nadzora na mejah. -Zdaj, dogovor s Hrvaško pravite, 48:26 - da je že sklenjen. Za Italijo veljajo posebne specifike. 48:30 - Kako daleč pa je z dogovorom, se pravi, z obema drugima sosedama, 48:35 - torej z Madžarsko in Avstrijo? Kje se trenutno nahajamo? 48:39 - To bi bilo seveda bolj vprašanje za koga drugega, ampak vem 48:43 - za Hrvaško, da je tehnični dogovor usklajen, bo v kratkem 48:48 - tudi podpisan, tako da tam imamo, bom rekla, po domače povedano, 48:52 - vse pogoje izpolnjene, vem pa, da se absolutno intenzivno 48:56 - pogovarjajo tako s kolegi iz Avstrije, kakor tudi s kolegi 49:01 - z Madžarske. -Hvala, mogoče res še za gospoda Kacina. 49:05 - Včeraj ste omenili ta seznam 14 držav. Če bi nam lahko mogoče 49:09 - kaj več razkrili, kaj se nam obeta na tem seznamu? Kaj pravzaprav 49:15 - piše, česa se dotika? -Torej, gre za seznam, ki ga je izdal 49:20 - Nacionalni inštitut za javno zdravje. Tam je bilo nazadnje 49:25 - 14 držav, če se bo v kateri od evropskih držav covid oziroma 49:32 - epidemiološka situacija izboljšala, bi se potem tudi te države dodatno 49:36 - lahko znašle na tem seznamu. Kdaj bo to mogoče, vas bo oziroma 49:43 - nas bo obvestil Nacionalni inštitut za javno zdravje, lahko samo povem, 49:47 - da intenzivno potekajo pogovori, da se ne le vzpostavi stik 49:54 - in dogovori pravila, standarde, ki bi bili enotni pri tej oceni 50:00 - in bi veljala tudi vzajemnost, ampak gre tudi za neposreden 50:06 - prihod v Republiko Slovenijo, da se strokovnjaki sami prepričajo, 50:12 - v kako dobrem epidemiološkem stanju je Republika Slovenija, 50:16 - kar seveda potem tudi hitreje omogoča doseganje posameznih 50:20 - dogovorov. Ampak sami dogovori so stvar Ministrstva za zunanje 50:25 - zadeve v končni fazi, preden pa je to mogoče, 50:29 - pa se morajo strokovne službe tukaj poenotiti in dogovoriti o tem. 50:32 - Mogoče še za konec eno tako čisto, bom rekla, življenjsko 50:37 - vprašanje oziroma na primeru. V Sloveniji je mnogo takih, 50:40 - ki so se v času epidemije znašli v nekih neljubih situacijah, 50:44 - bodisi imajo sorodnike, prijatelje v tujini, ne glede na katero državo; 50:50 - kakšne so njihove možnosti, če bi recimo želeli koga obiskati 50:54 - od sorodnikov, ne vem, morda bolnega; kako torej, kam naj se 50:58 - obrnejo, da bodo izvedeli kar se da več informacij, 51:03 - se pravi, kakšni pogoji karantene veljajo tam, kako bo potem 51:07 - z vstopom, izstopom? Govorimo ne samo o sosednjih 51:10 - državah, recimo bivše Jugoslavije in tako naprej. -Če smem, 51:15 - obstaja kar nekaj infotočk, ki so namenjene ravno iskanju 51:22 - takih informacij oziroma dajanju informacij. To je na primer, 51:27 - mislim, da še vedno obstaja infotočka na Ministrstvu 51:30 - za zunanje zadeve, takot tudi na policiji, kjer so seveda ljudje 51:34 - z ažuriranimi navodili na voljo za taka vprašanja, če pa je država 51:41 - bolj oddaljena, da mi ne sledimo toliko njihovim ukrepom, 51:46 - potem pa najbolj velja seveda kar vprašanje na njihova pristojna 51:52 - veleposlaništva, kjer seveda bi morali odgovarjati tudi na taka 51:56 - vprašanja, pod kakšnimi pogoji, kako in kdaj bi lahko obiskali 51:59 - te svoje prijatelje v določeni državi. Vse informacije, ki jih pa 52:04 - seveda mi imamo, tudi o določenih drugih tretjih državah, moram reči, 52:09 - da smo kar uspešni pri pridobivanju informacij v nam blizu regiji 52:15 - Zahodnega Balkana, pa so seveda ažurirane, objavljene, tako kot jih 52:20 - seveda mi imamo, ažurirane, objavljene na spletni strani 52:23 - Policije. -Najlepša hvala. -Imamo še kako vprašanje za našo 52:28 - gostjo iz studia? -Ne, imamo samo še dve vprašanji za vas, 52:32 - gospod Kacin. -Potem pa ... -Mogoče samo, če mi dovolite, 52:36 - jaz bom izkoristila to možnost in bom po napotkih mojih kolegov 52:41 - iz ministrskega dela, iz direktorata Uprave za notranje 52:45 - zadeve opozorila slovenske državljane, da je kar nekaj tistih, 52:50 - ki jim je v času epidemije, ko ni bilo delovanja upravnih enot, 52:55 - izteklo bodisi potni list, bodisi osebna izkaznica, 53:00 - ki jih bodo nujno potrebovali sedaj, ko se sproščajo ukrepi 53:03 - in bodo želeli zapustiti našo državo. Tako da prijazen nasvet 53:09 - oziroma poziv, da čimprej pogledamo vsi, do kdaj nam veljajo ti 53:12 - dokumenti in čimprej pristopimo k upravnim enotam, ker bodo tudi 53:16 - začele s 1. junijem normalno delovati in ker bo seveda kar en 53:19 - zamik pri izdajanju, da ne bomo potem zaradi takega razloga 53:26 - morali ostati doma. Hvala lepa. -Najlepša hvala, gospa Močnik, 53:33 - za vsa ta pojasnila in še posebej za ta zadnji, zelo koristen nasvet. 53:39 - Sedaj pa sem na voljo tudi za morebitna vprašanja. Izvolite. 53:44 - Aleš Gaube, novinar Dnevnika, sprašuje: Slovenija ni ob začetku 53:50 - širitve koronavirusa po Evropi uvedla mejnih nadzorov na notranjih 53:56 - schengenskih mejah. Kakšna je torej pravna podlaga Slovenije 54:01 - za sklepanje tehničnih dogovorov za prehajanje meja s sosednjimi 54:06 - državami? -Ključna podlaga za doseganje takega dogovora 54:15 - je epidemiološka slika v teh državah. Ne glede na to, da se nam 54:21 - pravno-formalno epidemija na ozemlju Republike Slovenije 54:25 - izteka, pa še vedno velja zakon o nalezljivih boleznih, na podlagi 54:31 - katerega bodo nekateri ukrepi s ponedeljkom tudi podaljšani 54:35 - in ostali v veljavi. In iz teh razlogov mora tudi Slovenija, 54:40 - tako kot vse države članice Evropske unije in schengenskega 54:44 - prostora, poskrbeti za to, da se sooča z nevarnostjo 54:48 - te epidemije. In na tej podlagi so se nekatere države že dogovorile 54:56 - in imamo eno državo na tem seznamu, s katero že imamo tak 55:01 - dogovor, tudi o tehničnem sporazumu med policijama je pravkar govorila 55:07 - naša gostja in pričakujemo, da se bo pojavil še kak tak dogovor 55:12 - v relativno kratkem času. Ampak o tem vas bo v končni fazi 55:18 - obvestilo Ministrstvo za zunanje zadeve, ker gre praviloma za morda 55:24 - vrhunska srečanja med ministri oziroma voditelji držav. 55:29 - Hvala lepa, in še vprašanje novinarke Kanala A Karmen Lugarič. 55:34 - Zakaj je vlada predčasno zamenjala direktorja SURS-a? Kakšne so 55:39 - strokovne utemeljitve? Zakaj je to oseba izvedela iz sporočila vlade 55:45 - po dopisni seji? -Ne znam vam odgovoriti na to vprašanje, 55:51 - ampak do jutri bom imel odgovor in takrat odgovorim. 55:56 - Hvala lepa, zaenkrat nimamo več vprašanja iz studia na Televiziji 56:00 - Slovenija. -Hvala lepa tudi vam, želim vam lep dan in ostanimo 56:05 - zdravi in previdni še naprej. Hvala lepa. -Srečno, na svidenje 56:10 - na naslednji tiskovki. -Na svidenje. 56:14 - -