00:05 - Vsem želim lep dan in pozdrav v studio TV Slovenija, kjer so zbrane 00:10 - novinarke in novinarji z vprašanji za naše goste. 00:16 - Jutri, v soboto, 9. maja, praznujemo dva praznika, Dan Evrope 00:21 - in Dan zmage. Pravzaprav smo oziroma so do lani lahko proslavljali dva 00:26 - in se ob njih politično tudi delili. Letos so praznovanja zaradi pandemije 00:32 - drugačna, predvsem bolj virtualna, manj osebna 00:36 - in tudi manj izključujoča. A prav je, da povemo, 00:39 - da je Dan Evrope v zahodni Evropi 8. maja, kajti kapitulacija 00:46 - Nemčije je bila podpisana 7. maja. Le v Jugoslaviji in Sloveniji 00:50 - je stvar trajala bistveno dlje, en dan dlje, do 9. maja, 00:55 - ko je kapitulacijo podpisala še von Löhrova skupina za nemško 01:00 - vojsko oziroma general von L�hr, na drugi strani pa partizanski 01:05 - general Dolničar. Datuma se ne prekrivata naključno, 01:10 - saj je prav na ta dan, ko se je končala druga svetovna vojna 01:14 - v Evropi, na dan zmage pred 70-imi leti Robert Schuman, 01:19 - oče Evropske unije, predstavil deklaracijo, 01:22 - s katero je predlagal ustanovitev evropske skupnosti 01:26 - za premog in jeklo. Pet let po koncu največje morije 01:29 - svetovnih dimenzij je preteklost pustil za seboj, da bi se na napakah 01:35 - in strahotah preteklosti soočil s prihodnostjo na način, 01:39 - ki je bil daleč od samoumevnega. Pravzaprav nasprotno. Razmišljal je, 01:45 - kot bi rekli danes, out of the box. Utemeljil je drugačen 01:49 - način razmišljanja, ko se je po krvavi moriji svetovnih 01:53 - dimenzij do Evrope in za Evropo, usmeril v njeno prihodnost. 01:58 - Skupnost predstavlja temelj na katerem je zrastla evropska 02:01 - skupnost in na koncu razširjena Evropska unija, kot jo poznamo 02:05 - in živimo oziroma doživljamo danes. Schumanova ideja se zdi preprosta, 02:12 - a vse velike ideje so v svojem bistvu preproste 02:15 - in zato tudi uresničljive. Kako na pogorišču Evrope 02:20 - po drugi svetovni vojni vzpostaviti drugačno in bolj pozitivno usmerjeno 02:24 - skupnost, katere bistvo je, kot se je takrat izrazil Schuman, 02:29 - skupnostna solidarnost, ki temelji na skupnih vrednotah 02:33 - in načelih preseganja ozkih državnih nacionalizmov in interesov. 02:38 - Vse te politične sanje 02:42 - in uporabil bom pojem čez državno vizijo prihodnosti, 02:51 - je predstavil s ciljem, da se morje svetovnih in številnih 02:56 - drugih vojn pri nas v Evropi ne bi nikoli več ponovil. 03:03 - Po 70-ih letih se moramo pokloniti, saj brez vsakega dvoma 03:08 - lahko rečemo in moramo mu priznati, da mu je evropsko idejo 03:14 - uspelo predstaviti, zagovarjati, na njej vztrajati 03:20 - in vojna se v Uniji res ni ponovila. Zapleten in ničkolikokrat kritiziran 03:28 - ustroj Unije in način njenega delovanja, tako imenovani 03:32 - sui generis, pa se še vedno zdi, 03:35 - da kljub številnim zastojem, blokadam, padcem, krizam 03:39 - in velikokrat neprespanim nočem, na koncu najde pot, 03:43 - ki pripelje do soglasja in rešitve, ki je vedno, 03:47 - vedno politični kompromis. Odločitev je vedno solidarna 03:52 - do vseh njenih članic, saj je tisto, kar je dobro 03:55 - za vse članice, dobro tudi za vsako posamezno članico. 04:03 - Ni posameznih zmagovalcev. Nikoli ne zmaga posamezna država, 04:09 - posamezna ekonomija, ena kultura. Na koncu vedno zmaga Unija. 04:14 - Nobena država članica ni otok, pa čeprav je v geografskem smislu 04:19 - lahko res tudi otok. Tudi otoške države so med seboj in z drugimi 04:25 - celinskimi državami med seboj vedno bolj povezane 04:30 - in še kako medsebojno odvisne. Slovenija je polnopravna članica 04:35 - evropske družine že 16 let. Članstvo v njej smo sanjali, 04:40 - zanj smo si prizadevali, na poti k njej smo se prilagajali, 04:44 - spreminjali, dozorevali in na koncu smo se zanjo z veliko 04:48 - večino, skoraj z 90 odstotki za, odločili na referendumu. 04:55 - Republika Slovenija je tako od 1. maja 2004 tudi uradno doma 05:00 - v Evropi, katere del je kulturno vedno tudi bila. Evropa oziroma EU 05:06 - ni v Bruslju, Evropa niso evropske institucije in zapleteni birokratski 05:11 - hodniki, Evropa smo mi in vse države, ki družino evropskih 05:15 - držav sestavljamo. Sam sem bil v dveh mandatih poslanec v evropskem 05:20 - parlamentu, zato lahko iz prve roke povem, da ne tako redke 05:26 - diskvalifikacije, kot na primer trditve, da se odločitve sprejemajo 05:30 - brez nas, zagotovo ne držijo. Slovenija ima svoj glas, 05:35 - ki ni nič manj vreden, kot je vreden glas Nemčije, Finske 05:38 - ali Estonije, je pa vedno znova predvsem od nas samih odvisno, 05:43 - kako glasen bo naš glas, kako argumentiran in artikuliran 05:47 - bo in koliko bo tudi slišan. V zadnjih letih velikokrat slišimo 05:55 - kritike na račun Unije, pa ste se kdaj vprašali, 05:59 - kako bi nam bilo, če ne bi bili del evropske družine? 06:04 - Bi naše gospodarstvo rastlo tako uspešno in preživelo brez evra? 06:10 - Bi se naši otroci lahko toliko šolali na univerzah po Evropi? 06:15 - Bi bili naši računi za mobilno telefonijo bolj vzdržni brez 06:19 - Evropske unije? Kaj bi brez Schengna in prostega pretoka oseb, 06:24 - storitev, kapitala in blaga? Če naštejem samo tiste najbolj 06:32 - očitne navidezne dileme. Slovenija ni otok in sami bi v hitro 06:38 - spreminjajočem se globalnem svetu veliko težje preživeli. 06:44 - A vrnimo se nazaj v čas pred Schumanovo idejo. 06:48 - Bil je čas vojne, trpljenja, pobijanja in umiranja. 06:52 - Konec svetovne morije se ni zgodil sam po sebi, 06:55 - omogočil ga je vojaški poraz na eni in zmaga na drugi strani. 07:00 - Porazi se redko slavijo, zmage veliko pogosteje. 07:04 - Poražena sta bila fašizem in nacizem. Iz pepela vojne 07:08 - so z evropsko idejo zrastle generacije Evropejcev, 07:11 - ki smo se jim pridružili tudi mi, Slovenci in Slovenke in drugi naši 07:16 - sodržavljani. A pred tem so bile izven Unije tudi vojne, 07:20 - tudi pri nas, v tej regiji, v nekdanji Jugoslaviji. 07:24 - Tudi komunizem se je na koncu izpel, politično je bil poražen 07:29 - in ekonomsko presežen. V današnjih časih bi lahko uporabili 07:33 - aktualen medicinski izraz, da je izzvenel. Prišli so novi časi, 07:40 - ki jih živimo danes. A niso prišli sami po sebi, 07:43 - tudi pred 30-imi leti je bilo potrebno razmišljati 07:47 - out of the box, tako razmišljanje je bilo potrebno 07:50 - uveljaviti, na koncu pa tudi braniti celo z orožjem. 07:55 - Čestitam vam ob Dnevu zmage, ki je omogočil Dan Evrope, 07:59 - zato vsem čestitam predvsem ob Dnevu Evrope. Proces širitve 08:04 - Evropske unije pa se mora nadaljevati, kot je v svojem nastopu 08:08 - pred dvema dnevoma na konferenci voditeljev Evropske unije poudaril 08:11 - predsednik vlade Janša. To velja tudi ob dejstvu, 08:16 - da se je žal Združeno kraljestvo pred kratkim odločilo 08:20 - za samoosamitev oziroma samoizločitev. Danes se bomo 08:26 - ob upoštevanju okoliščin in posledic, ki jih je prinesel 08:29 - covid, pogovarjali o Evropski uniji nekoliko drugače. 08:34 - Najprej vas bo nagovoril minister Zvone Černač, odgovoren za kohezijo, 08:39 - saj je prav kohezija tista velika dodatna vrednost, 08:43 - ki pojasnjuje, utrjuje in vsakomur približa bistvo evropske 08:48 - solidarnosti. S finančnimi sredstvi iz proračuna Evropske unije, 08:53 - ki jih prispevajo bolj razvite članice za razvoj manj razvitih 08:56 - članic, namreč zmanjšujemo razlike in zaostanek med državami, 09:01 - med regijami, med mestom in podeželjem, med celino in otoki, 09:05 - med kvalitetami uslug, med nivoji opremljenosti 09:09 - in usposobljenosti uprav. Kohezija nas povezuje in združuje. 09:14 - Za njim pa bo o vlogi Evropske unije pri soočanju z epidemijo, 09:18 - spregovorila tudi profesorica doktorica Bojana Beović. 09:22 - Oba bosta odgovorila tudi na vprašanja novinarjev 09:25 - iz studia TV Slovenija. Pred kamere in mikrofone sedaj vabim ministra 09:30 - Zvoneta Černača. Prosim. 09:40 - Spoštovani, lep pozdrav tudi v mojem imenu. Zaradi narave 09:43 - dela služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 09:47 - v preteklih dveh mesecih ni bila v prvih bojnih vrstah 09:51 - pri soočanju s kriznimi razmerami, ki so nastale 09:54 - zaradi pandemije, smo pa skupaj z ostalimi resorji pripravili podlage 09:58 - za izhod iz nje. Predvsem na področju uporabe sredstev 10:02 - evropskih strukturnih skladov za odpravo posledic, ki so nastale 10:06 - zaradi pandemije in za vzpostavitev podlage za zagon predvsem okoljskih 10:11 - in infrastrukturnih projektov, kar lahko vsaj delno pomaga 10:15 - pri manjšem upadu gospodarskih aktivnosti, ki se napoveduje 10:19 - za letošnje leto. Ob tem želim poudariti, da bo potrebno razvojni 10:24 - cikel države za okrevanje po trenutni krizi načrtovati 10:28 - z vsemi možnimi razpoložljivimi viri in se ne zanašati samo 10:33 - na evropska kohezijska sredstva. Izvajanje evropske kohezijske 10:38 - politike je, kot vemo, podvrženo strogim formalnim pravilom, 10:42 - administriranju, velikokrat pretirani birokratizaciji, 10:46 - kar pa je do neke mere razumljivo, še posebej v primerih, 10:49 - ko tisti, ki daje več, kot prejme, pričakuje zagotovilo, 10:54 - da so sredstva namensko in gospodarno porabljena 10:57 - ter da so z njihovo uporabo doseženi optimalni cilji. 11:01 - Kriza, ki je v celotnem evropskem prostoru nastala zaradi pandemije, 11:05 - pa je zahtevala hitro in učinkovito ukrepanje. 11:08 - Tudi na nivoju institucij, ki tega ukrepanja niso vajene. 11:13 - V enem delu pa ukrepanje ni bilo učinkovito, bilo je prepočasno, 11:17 - neusklajeno, precej anemično, govorim predvsem o področju kriznega 11:21 - upravljanja, kjer je na koncu iniciativo prevzela predsednica 11:24 - evropske komisije sama. Na področju evropske kohezijske 11:28 - politike pa smo bili soočeni s povsem drugačno, pozitivno 11:31 - izkušnjo, na pobudo komisarke Lise Ferreira in Evropske komisije 11:35 - sta bila v marcu in aprilu v okviru evropskega parlamenta 11:39 - sprejeta dva svežnja uredb, ki sta omogočila sprostitev 11:43 - in prerazporeditev sredstev evropskih strukturnih skladov 11:46 - za pokritje povečanih potreb držav članic na posameznih področjih 11:52 - zaradi pandemije. Tukaj bi želel poudariti, da ni šlo za dodatna 11:56 - sredstva, pač pa za sprostitev zapletenih administrativnih 12:00 - mehanizmov za koriščenje sredstev iz obstoječe finančne perspektive 12:04 - in posameznih ovojnic za nove potrebe. Omogočeno je bilo 12:10 - 100-odstotno financiranje, upravičenost stroškov od 1. februarja 12:13 - letos dalje, odpravljeni so bili številni zapleteni mehanizmi, 12:18 - kljub temu pa mora biti zagotovljena namenska in gospodarna 12:22 - poraba sredstev, ki je v vsakem trenutku podvržena tudi večplastni 12:26 - reviziji oziroma kontroli. Poleg sprostitve dela sredstev 12:31 - so bila za likvidnostno pokritje povečanih potreb sproščena 12:36 - tudi sredstva predplačil, kar v primeru Slovenije pomeni 12:40 - 200 milijonov evrov dodatnega likvidnostnega potenciala. 12:44 - Skupaj z vsemi ministrstvi smo do konca marca preverili 12:48 - obstoječe programe in v preteklem mesecu na ta način zagotovili podlage 12:53 - za prerazporeditev 280 milijonov evrov sredstev za potrebe povečanih 12:58 - potreb zaradi pandemije. V mesecu aprilu je bil tako 13:02 - spremenjen operativni program 2014-2020, katerega sprememba 13:06 - je bila na odboru za spremljanje potrjena konec aprila, zaradi tega 13:11 - se želim s tega mesta javno zahvaliti vsem deležnikom, 13:14 - ki so razumeli pomen sprememb, za njihov hiter odziv in podporo, 13:18 - tako združenjem občin, kot združenjem gospodarskih subjektov 13:21 - in vsem ostalim partnerjem, ki sodelujejo v okviru odbora 13:25 - za spremljanje in izvajanje operativnega programa tega 13:29 - programskega obdobja. Drugi paket sprememb evropskih uredb, 13:35 - ki se je zgodil v aprilu, je sicer omogočil tudi prerazporeditve 13:39 - iz kohezijskega sklada, vendar se tega mehanizma zaenkrat 13:43 - v Republiki Sloveniji nismo poslužili, predvsem zato, 13:46 - ker se zavedamo pomembnosti teh sredstev za zmanjševanje razvojnih 13:50 - razlik med regijami, še posebej v obdobju po izhodu iz krize. 13:56 - Za katere namene bodo torej porabljena ta prerazporejena 14:00 - sredstva? Tako kot je bilo že povedano, gre za področja zdravstva, 14:04 - gospodarstva, ohranitve zaposlitev, področja raziskav, povezanih 14:09 - s pandemijo in področje izobraževanja. Tako gre na področju 14:13 - zdravstva predvsem za novo zdravstveno in zaščitno opremo, 14:16 - nove medicinske pripomočke, izboljšavo zdravstvenih kapacitet 14:20 - na področjih, ki so trenutno podhranjena. Naša ambicija je, 14:24 - da pospešimo aktivnosti in da v tem okviru zagotovimo 14:27 - sredstva za prenovo in novogradnjo Infekcijske klinike v Ljubljani 14:30 - in izboljšavo ter povečanje ostalih kapacitet na področju 14:34 - zdravstva, ki so trenutno podhranjene. Ukrepi na področju 14:38 - gospodarstva gredo predvsem v smeri podpore delodajalcem 14:42 - za ohranitev dejavnosti in delovnih mest, predvsem seveda 14:46 - v najbolj ogroženih dejavnostih, ki bodo v letošnjem letu beležile 14:51 - največji izpad prihodkov. V prvi vrsti gre za ukrepe 14:54 - za zagotovitev likvidnosti, predvsem za mikro, mala in srednja 14:58 - podjetja, seveda pa tudi za nepovratna sredstva za ponovni 15:02 - zagon dejavnosti po krizi. V turistični dejavnosti, kjer bo 15:06 - kriza trajala najdlje, skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo 15:10 - posvečamo posebno skrb ukrepom, ki bodo ublažili negativne razmere 15:15 - in drastičen padec prometa, ki se napoveduje v letošnjem letu. 15:21 - Potrebno je povedati, da poleg poroštva države, ki ga prinaša 15:25 - drugi zakonodajni paket, ki je začel veljati 1. maja letos, 15:29 - Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 15:33 - že iz obstoječih evropskih skladov in programov SID banki 15:38 - namenja znatna sredstva za zagotavljanje sredstev 15:42 - za garancijske sheme. Tako je bilo v preteklih letih 15:45 - zagotovljenih 125 milijonov evrov sredstev, na voljo je tudi 15:49 - druga tranša v višini 125 milijonov evrov, vendar jo bo mogoče 15:53 - sprostiti šele takrat, ko bo porabljenih najmanj 80 odstotkov 15:56 - kvote iz prve tranše, ki je bila plasirana že dve leti nazaj. 16:02 - Očitno imamo torej še vedno zelo dobro likvidnost v bančnem 16:05 - sektorju, ki bi jo bilo potrebno v teh razmerah hitro in nemudoma 16:09 - sprostiti in spustiti na nivo podjetij. Zato upam, da se bodo 16:13 - postopki pri odobravanju likvidnostnih sredstev poenostavili. 16:18 - Izjave predstavnikov posameznih dejavnosti, ki smo jih poslušali 16:22 - v zadnjih dneh, namreč govorijo o tem, da v praksi temu vedno 16:26 - ni tako in da imajo predvsem mali podjetniki ter mikro in mala 16:30 - podjetja velike težave pri dostopanju do likvidnostnih 16:33 - sredstev. Tu je pomemben vsak dan in v kolikor podjetjem 16:37 - ne bo omogočen normalen dostop do likvidnostnih sredstev, 16:40 - bodo začela zapirati dejavnost, posledično se bo povečal pritisk 16:44 - na trg dela in izhod iz kriznih razmer bo daljši, kot bi bil sicer. 16:49 - Še enkrat poudarjam, da so tako formalni, torej 16:52 - zakonodajni okvirji od 1. maja letos zagotovljeni, da so tveganja 16:56 - za banke minimalna in da so zagotovljeni tudi vsebinski 16:59 - okvirji, torej sredstva, in jih je potrebno nemudoma 17:02 - in brez nepotrebnih administriranj spusti v gospodarstvo. Potem so 17:08 - tu še ukrepi na področju trga dela, kjer bomo namenili znatna 17:13 - sredstva iz evropskih skladov za financiranje ukrepov, 17:16 - ki omogočajo ohranitev zaposlenosti v primeru začasnega upada 17:20 - prihodkov v posamezni dejavnosti, ukrepi na področju izobraževanja 17:24 - pa gredo v smeri zagotovitve dodatne podporne infrastrukture 17:28 - za izvajanje vzgojnoizobraževalnega procesa na daljavo predvsem tam, 17:32 - kjer teh možnosti doslej ni bilo ali so bile omejene, kot tudi pomoč 17:36 - tistim učencem, dijakom, študentom in učiteljem seveda, 17:40 - ki trenutno nimajo ustrezne tehnične opreme za izobraževanje 17:44 - na daljavo. Rad bi povedal še nekaj besed glede prihodnje 17:49 - finančne perspektive, 2021-2027. Trenutna situacija 17:55 - zaradi pandemije bo seveda vplivala na realizacijo že 17:58 - zastavljenih projektov v tej perspektivi in seveda bo vplivala 18:02 - tudi na spremembo pri naslavljanju prioritet v prihajajočem programskem 18:06 - obdobju. Prioritete so se namreč spremenile. Kar je bilo še včeraj 18:11 - prioriteta, danes ni več in kar je prioriteta danes, jutri 18:14 - ne bo več. Zaključuje se sedemletno obdobje, smo pred vrati 18:18 - novega sedemletnega finančnega okvirja, ki se začne čez dobrega 18:23 - pol leta. Da bo sredstev na voljo manj, kot jih je bilo 18:28 - doslej, vemo že nekaj časa, spremenjene razmere bodo te 18:32 - okvire med posameznimi državami članicami verjetno še 18:36 - zaostrile, vse pa kaže, da bo le določen nek dodaten finančni 18:40 - okvir namenjen podpori izhodu iz kriznih razmer. Izhajajoč iz vseh 18:45 - teh razlogov mora program za naslednje sedemletno obdobje 18:49 - v največji meri izhajati iz naših potreb na področjih, kjer smo 18:52 - podhranjeni, osredotočati pa se mora na realne projekte, 18:56 - za katere že danes vemo, da jih bo mogoče tudi izvesti, 19:00 - biti mora torej operativen čim prej po potrditvi in v tej smeri 19:04 - gredo tudi vsa naša prizadevanja v tem času. Seveda želimo 19:09 - na podlagi usmeritev Evropske komisije o poenostavitvah 19:12 - postopkov vzpostaviti tudi sistem, ki bo v naslednji finančni 19:16 - perspektivi omogočal učinkovito črpanje sredstev z minimalnimi 19:20 - birokratskimi zahtevami. Ob zaključku mi, spoštovani, 19:25 - dovolite še nekaj besed, ki izražajo moj osebni pogled 19:28 - ob dnevu Evrope. Pred 70. leti je Robert Schumann 19:33 - s pobudo o oblikovanju evropske institucije, ki bi skrbela za skupno 19:37 - upravljanje industrije premoga in jekla, postavil temelje 19:40 - za povezovanje držav v Evropsko unijo. Nikoli v zadnjih 70-ih letih 19:45 - Evropska unija in države članice niso bile pred tako preizkušnjo, 19:50 - kot so danes, ko se soočamo s pandemijo in njenimi posledicami. 19:54 - In nikoli doslej takratna načela, na katerih je Evropska unija 19:59 - nastala, niso bila tako pomembna, kot so pomembna v teh časih. 20:05 - Povezanost ljudi v okviru Evropske unije je kljub trenutnim razmeram 20:08 - večja, kot je bila kdajkoli doslej. Zadnja kriza pa kliče k prenovi 20:13 - delovanja institucij, ki morajo biti v službi ljudi in uživati 20:17 - njihovo zaupanje. Evropska unija, kot smo jo poznali včeraj, 20:21 - ni isto, kar je danes in Evropa jutri ne bo več taka, kot jo poznamo 20:26 - danes. Tako kot je vizionarski pogled pred 70. leti omogočil 20:30 - nastanek evropske povezave, je danes, ko je zaupanje 20:34 - v nekaterih delih povezave začelo plahneti, čas za njeno 20:38 - utrditev. V Sloveniji pišemo z evropskimi kohezijskimi sredstvi 20:42 - lepe, dobre in uspešne zgodbe. Povezani v okviru evropskega 20:47 - prostora jih želimo pisati še naprej in samo skupaj in povezani 20:51 - smo lahko močnejši, uspešnejši in bolj solidarni. -Hvala. 20:56 - Dober dan vam voščimo tudi iz novinarskega središča iz Studia 1 21:00 - Televizije Slovenija. Za vas, minister Zvone Černač, 21:06 - doslej nismo prejeli nobenega novinarskega vprašanja. 21:09 - Hvala pa za vse povedano. -Ja, hvala lepa tudi vam. 21:21 - Zdaj pa vabim pred mikrofon še profesorico doktorico Bojano Beović. 21:26 - Prosim. 21:34 - Hvala za besedo in lepo pozdravljeni. Dan Evrope je 21:39 - priložnost, da se na tiskovnih konferencah in v medijih pojavijo 21:43 - politiki in pomembni vodilni ljudje v družbi in dejstvo, da državljanom 21:48 - ob taki priliki govori zdravnica in profesorica, je nenavadno 21:53 - in kaže na posebne čase in če bi govorila pred mesecem dni, 21:59 - bi najbrž morala reči, da to pomeni slabe čase v Sloveniji. 22:04 - Ampak trenutno pa moram reči, da to v Sloveniji ni povezano 22:08 - s slabimi novicami. To bi vam rada predstavila z dvema grafoma, 22:14 - ki prikazujeta število bolnikov, ki so v slovenskih bolnišnicah 22:19 - hospitalizirani zaradi bolezni covid-19. Situacija se lepo postopno 22:26 - umirja in na grafu je pravzaprav razvidno, kako to umirjanje 22:33 - kolerira z našimi tako zelo neprijetnimi sicer ukrepi. 22:39 - Kot vidite v začetku aprila, konec marca, se je to naraščanje 22:44 - sicer nekoliko umirilo, krivulja se je sploščila, ampak bili smo 22:49 - v taki zelo neprijetni situaciji, ob kateri smo vedeli, da imamo 22:54 - v državi ukrepe, s katerimi ne moremo živeti dolgoročno, po drugi 22:58 - strani pa epidemije ne uspemo obrniti navzdol. Šele, ko so, 23:03 - kot rečemo v žargonu, prijeli zadnji ukrepi, sprejeti konec marca, 23:09 - se je krivulja vendarle postopno obrnila. Kot je iz grafa razvidno, 23:15 - ne samo pri nas, ampak tudi po svetu obstaja nek zamik 23:20 - med uveljavitvijo ukrepa in učinkom ukrepa, ta zamik je 23:26 - približno 13 dni, od 11 do 13 dni, tako kot v začetku aprila še nismo 23:32 - mogli pričakovati učinkov ukrepov konec marca, in je bilo stanje, 23:37 - kot sem omenila, neprijetno, tako v trenutnem stanju pravzaprav 23:43 - ne moremo reči, da smo popolnoma zadovoljni, saj gre še za trajanje 23:50 - učinkovitosti omejitvenih ukrepov. Ne moremo še vedeti, da so 23:56 - sprostitveni ukrepi ravno tako varni in da jih lahko nadaljujemo. 24:01 - Če lahko pokažete še en graf. Graf je pravzaprav podoben, 24:05 - kaže na bolnike, hospitalizirane na oddelkih za intenzivno 24:09 - zdravljenje, torej tiste, ki so v neposredni življenjski nevarnosti. 24:16 - Trenutno smo torej v neke vrste testnem obdobju, v katerem 24:21 - moramo v bistvu pokazati, da za preprečevanje prenosa virusa 24:25 - ne potrebujemo prisile države. Ker majhno število dokazanih 24:30 - primerov na dan v bistvu ne odraža neposredno dejanske situacije. 24:35 - Kot veste, je v Sloveniji z veliko verjetnostjo za boleznijo covid-19 24:41 - zbolelo več kot 60.000 ljudi, zato lahko še vedno računamo 24:45 - na skrite žepe, ki se lahko zaradi več stikov med ljudmi 24:50 - aktivirajo, povzročijo še večje število obolelih, postanejo vidni 24:56 - v povečanem številu potrjenih primerov in potem v povečanem 25:00 - številu sprejemov zaradi covid-19 v bolnišnice. 25:05 - Ko se je epidemija začela v Aziji, smo, spominjate se, 25:10 - stara in modra Evropa, opazovali situacijo od daleč, 25:14 - iz varnega okolja v demokratični, organizirani, 25:17 - razviti Evropi z občutkom, da se nam ne more nič zgoditi. 25:21 - Potem se je pa zgodilo res nepričakovano, dobesedno zamajala 25:25 - so se nam tla pod nogami. Iz Italije, Švice, Francije, 25:29 - nekaterih res razvitih držav, so prihajala poročila o neobvladljivi 25:34 - situaciji. O pomanjkanju ventilatorjev, zaščitne opreme, 25:37 - obolevanju in umiranju zdravstvenih delavcev, stotinah 25:41 - in tisočih umrlih, v Italiji je dnevno število mrtvih tedne 25:45 - presegalo dve veliki letalski nesreči. Sledila je Španija. 25:50 - Medtem se je začelo pri nas, posamezni primeri so šli v stotine, 25:54 - s strahom smo preračunavali, koliko ventilatorjev, bolniških 25:57 - postelj, osebja bomo potrebovali, če se nam zgodi italijanski scenarij. 26:02 - Takrat je bil pravzaprav občutek, da smo del Evropske unije, 26:08 - nekako videti izgubljen, moram pa reči, da zdravniki v takih 26:14 - situacijah tudi sicer v bistvu ne razmišljamo o nekih 26:18 - državnih navodilih. Kljub temu pa smo potrebovali 26:23 - neko pomoč, potrebovali smo nekoga, s katerim se bomo 26:27 - pogovorili o naših ukrepih, o naših razmerah. V Sloveniji, 26:32 - saj veste, nas je malo in nas je pravzaprav zelo malo 26:37 - tistih, ki se vsaj malo spoznamo na nalezljive bolezni 26:41 - in epidemije, zato smo nujno potrebovali nekoga, na katerega 26:46 - se lahko naslonimo, s katerim se lahko pogovorimo. 26:50 - In v tem trenutku je bil to gotovo Evropski center za preprečevanje 26:54 - in nadzor bolezni, s kratico ECDC. Že v prvem tednu smo se s skupino 26:59 - srečali z vodilnim strokovnjakom njihovega programa za covid-19, 27:04 - takrat je tekla razprava najprej o načinu testiranja, 27:08 - moram reči, da smo v Sloveniji ves čas epidemije sledili 27:12 - priporočilom ECDC o načinih testiranja, ki so šla v bistvu 27:17 - v tri različne faze, ob tem smo morali v začetku paziti 27:20 - tudi na to, koliko virov imamo na voljo, da ne bomo testirali 27:24 - narobe bolnikov, da nam bodo testi res nekaj povedali. 27:28 - Drugo, o čemer smo se morali pogovoriti, pa je bil načelni 27:32 - pristop k vodenju epidemije. V Evropi je namreč takrat potekala 27:36 - razprava o tem ali je smiselno doseči prekuženost populacije, 27:41 - ki bo širjenje virusa sama po sebi zavrla. Pristop je bil 27:46 - že takrat s strani Evropskega centra za nadzor in preprečevanje 27:50 - bolezni, odsvetovan. Saj veste, da še danes ni znano 27:54 - ali prebolela bolezen nudi zaščito, zato morda prekuževanje 27:58 - populacije sploh ni učinkovit zamejitveni ukrep. Po drugi strani 28:03 - pa seveda dopustitev, da zboli 70 ali več odstotkov 28:07 - populacije pomeni veliko število smrtnih primerov. 28:12 - Če smo pri izračunu zelo konservativni in izračunamo 28:16 - na celo oceno obolelih, kot jo je nedavno za Slovenijo 28:20 - odkrila in ocenila raziskava slovenskih mikrobiologov, 28:24 - bi v Sloveniji vendarle namesto slabih 100, umrlo 2.100 ljudi. 28:33 - Če se vrnem k Evropski uniji, ki je v zadnjih tednih vendarle 28:37 - naredila pomembne korake v skupnem boju proti epidemiji, 28:41 - gre za prepoved enostranskega izvoza zaščitne opreme izven 28:45 - Evropske unije, konec izvoznih prepovedi znotraj Unije, 28:49 - potem skupno javno naročilo, ki je v teku za medicinsko zaščitno 28:55 - opremo, potem krepitev financiranja raziskav cepiva, 29:01 - zdravljenja in diagnostike, smernice za ublažitev in lažje 29:06 - izvajanje kliničnih preizkušanj v času epidemije, potem smernice 29:11 - o optimalni oskrbi z zdravili za preprečevanje pomanjkanja 29:15 - tudi drugih zdravil med izbruhom covid-19 in nazadnje tisto, 29:22 - kar nam je trenutno najbolj pomembno, je komisija 29:25 - pripravila tudi evropski načrt za odpravo ukrepov za zajezitev 29:31 - koronavirusa in v okviru tega predstavila ponovno tudi smernice 29:36 - za testiranje na to bolezen v tej zadnji, trenutni fazi 29:41 - epidemije. V načrtu za odpravo zajezitvenih ukrepov Evropska 29:46 - komisija izrecno poudarja, da je treba vzpostaviti zbiranje 29:51 - podatkov, zanesljiv sistem poročanja, da vemo, 29:54 - kakšna je situacija v državi in potem seveda nek okvir 29:57 - sledenja stikov in opozarjanja. Potem je seveda treba res povečati 30:02 - zmogljivosti zdravstvenega sistema, večkrat smo povedali, 30:05 - da je slovenski zdravstveni sistem čisto spodaj na lestvici, 30:11 - če se primerjamo z drugimi državami, med najmanj smo opremljeni 30:15 - z enoposteljnimi sobami, med najmanj s posteljami 30:20 - na oddelkih za intenzivno zdravljenje, prav tako je zelo, 30:24 - zelo skromno število zdravnikov na število prebivalcev. 30:30 - Poleg tega Evropska komisija posebej opozarja na postopnost 30:35 - odpravljanja ukrepov in ob tem zaščito ranljivih skupin 30:41 - ter pa seveda sodelovanje držav članic pri odpravljanju 30:45 - ukrepov, še zlasti pri odpiranju meja. To odpiranje naj bo v začetku 30:50 - omejeno na območja z majhnim tveganjem. Evropska komisija, 30:56 - temu se lahko pridružimo, ob Dnevu Evrope poudarja, 31:01 - da je zdravje vrednota in da je skrb za zdravje 31:04 - v bistvu predpogoj za gospodarsko okrevanje in trajno blaginjo. 31:10 - Skrb za zdravje in gospodarsko okrevanje nista dva ločena pojma. 31:15 - Hvala lepa. -Hvala lepa za vse povedano, prehajamo na novinarska 31:20 - vprašanja. Damjan Medica, Planet TV sprašuje, kakšne smernice 31:29 - ste dali na včerajšnji videokonferenci nogometnim klubom 31:35 - in koliko je še odprtih vprašanj okoli začetka prvenstva 31:39 - oziroma protokola, ki bo veljal pred, med in po tekmah? 31:45 - Pogovarjali se nismo, pravzaprav nismo oblikovali 31:48 - nekih smernic, kot veste, so te smernice zapisane v odloku, 31:53 - šlo je bolj za razlago, zakaj so posamezni ukrepi pomembni 31:59 - in kako se jih je treba držati in kako jih je treba izvajati. 32:05 - Potrebno je tako ob treningu kot zunaj njega, doma, poskrbeti 32:11 - za to, da se okužba ne vnese v športne kolektive, 32:17 - ker bi to seveda lahko pomenilo, da en tak kolektiv, 32:20 - ki ima večje število obolelih, pa tudi takih, 32:23 - ki so zaradi stika v karanteni, ne more več niti trenirati 32:27 - niti nadaljevati. Pogovarjali so se pač o izvedbah, 32:30 - o tem, kako je pomembno, da so razdalje, kako se virus širi, 32:34 - skratka, če želimo ukrepe upoštevati, jih moramo razumeti, 32:40 - to je zelo pomembno, zato so me tudi pri Nogometni zvezi 32:45 - povabili na to videokonferenco. Tudi v primeru skupinskih športov, 32:50 - tako, kot povsod drugod, bo šlo odpiranje skozi faze, 32:54 - najprej tak bolj posamični trening, če bo to šlo, 32:58 - če bo izvajanje ukrepov dovolj ustrezno, da ne bo prišlo 33:04 - do vnosa bolezni, potem je možno nadaljevati 33:09 - s skupinskimi, se pravi pravimi treningi in končno seveda 33:12 - tudi tekmovanji. Najbolj vprašljiva so tekmovanja z velikim številom 33:19 - gledalcev, kot veste, se je epidemija v bistvu razplamtela 33:23 - po Evropi na tak način, z združevanjem velikega števila 33:28 - ljudi, tukaj bomo morali biti najdaljši čas zelo pazljivi. 33:32 - Hvala lepa. Novinarka Radia Slovenija, Helena Lovinčič 33:36 - ima za vas kar nekaj vprašanj. Šla bom po vrsti. Zakaj še vedno 33:41 - prepoved združevanja na javnih mestih, če podatki že nekaj dni 33:46 - kažejo eno ali celo nič okužb na dan, pa še te so omejene 33:51 - na domove za starejše? Kdaj torej pričakovati sprostitev? 33:56 - Mislim, da sem to razložila v tej svoji prezentaciji. 33:59 - Namreč, majhno število dokazanih okužb trenutno je posledica 34:05 - še delujočih ukrepov, ker mi učinka ukrepa ne moremo 34:10 - opaziti takoj, obstaja zamik, ki je dolg, za slovenske razmere 34:15 - je bil nekajkrat že ocenjen, pa tudi tuji podatki so zelo podobni, 34:19 - tam nekje od 11 do 13 dni. Šele po 11-ih do 13-ih dneh 34:25 - po sprostitvi ukrepov bomo lahko rekli, da je število 34:29 - pozitivnih res še vedno majhno. Sedaj je majhno zato, ker so bili 34:35 - pred kratkim v veljavi omejitveni ukrepi. Seveda sem opozorila 34:40 - tudi na to postopnost. Kot veste, konec prejšnjega meseca 34:44 - je bilo sproščeno gibanje med občinami, sproščeno je bilo 34:48 - tudi gibanje na ta način, da so se odprle trgovine, 34:52 - lokali, tako da bo seveda naslednja stopnja, če bo sproščanje 34:57 - tega ukrepa učinkovito, se pravi, da se ne bodo pokazali 35:01 - novi primeri, je možno potem v naslednji stopnji omogočiti zbiranje, 35:09 - združevanje večjega števila ljudi. -Hvala. Do sedaj je bilo daleč največ 35:14 - žrtev in največja žarišča okužb v domovih za starejše. 35:18 - Kako boste to omejili oziroma preprečili v drugem valu okužb? 35:23 - Imate strategijo, boljšo organizacijo, kadre? 35:29 - Že v tem valu okužb je bil pripravljen oziroma tudi izvajan 35:35 - en pristop s kadrovsko okrepitvijo in seveda z načinom dela 35:43 - v vseh teh domovih oziroma socialno varstvenih zavodih 35:47 - in treba je povedati, da je v bistvu prišla okužba 35:52 - v 13 od 102 domov in samo v treh od teh 13-ih domov je prišlo 36:00 - do tako rekoč nekontroliranega širjenja. V dveh primerih zato, 36:05 - ker se je situacija zgodila predno smo se v državi lahko 36:08 - organizirali. V bistvu je en sam dom tak, v katerem dejansko 36:13 - ni prišlo do kontrole, v drugih domovih, kjer so tudi imeli 36:18 - nekaj primerov, tudi ne tako malo, se je situacija ob vzpostavitvi 36:25 - vseh teh ukrepov kar dobro omejila. Seveda ob velikem, 36:30 - velikem sodelovanju zaposlenih v domovih, ki jih je s to epidemijo 36:36 - ravno tako kot nas zdravnike, pričakala ena zelo drugačna 36:41 - situacija in so se morali pri svojem načinu dela res izjemno 36:46 - prilagoditi in mislim, da smo jim vsi lahko za to hvaležni. 36:50 - In s tem pristopom bomo nadaljevali. -Helena Lovinčič sprašuje tudi, 36:56 - zakaj odrejate tako neživljenjske in pogosto neizvedljive zahteve 37:02 - zdravstvene stroke oziroma NIJZ pri sproščanju ukrepov na področju 37:07 - prometa, šolstva, gostinstva? Od tu namreč prihaja največ kritik 37:12 - in vprašanj. 37:17 - Seveda, za podrobnosti pravzaprav teh ukrepov se morate 37:21 - pozanimati na NIJZ, ampak pri vseh teh dejavnostih je smiselno, 37:27 - da se upoštevajo tisti osnovni ukrepi za preprečevanje prenosa 37:32 - virusa: higiena rok, fizična distanca in seveda v zaprtih 37:36 - prostorih uporaba mask. Moram poudariti še eno stvar. 37:44 - Ponotranjiti bomo morali to, da bolni ne hodimo v službo, 37:47 - ne hodimo na avtobuse, ne hodimo v šole. Zdaj, ti ukrepi so seveda 37:53 - videti neživljenjski, ampak jaz mislim, da se bodo v praksi 37:57 - v marsikaterem primeru izkazali za izvedljive, in da bomo na ta 38:02 - način lahko ne samo živeli, ampak da bodo vse te dejavnosti 38:06 - tekle naprej. Zdaj, gostinski lokali so zaenkrat odprti v zunanjih 38:11 - prostorih, kot veste, se je sprostilo tudi to, da ni treba, 38:15 - da jih obiskujejo samo družinski člani, kar samo po sebi res nima 38:20 - smisla, v lokalih se družimo, ohraniti pa bo treba to fizično 38:24 - distanco. Odvisno, s katerega zornega kota gledate, ukrep je lahko 38:29 - neživljenjski ali pa je zelo življenjski, če ohranja življenja. 38:34 - Kar se tiče prometa, seveda, to so zelo, zelo problematične 38:40 - situacije, promet poteka seveda v zaprtih vagonih, avtobusih, 38:46 - kjer kroži zrak že zaradi klimatskih naprav, opisane so situacije 38:52 - na Kitajskem, kjer je prišlo res do izjemnega širjenja 38:57 - po avtobusu, tako da tukaj je treba biti seveda zelo, zelo previden, 39:02 - res pa je, če bomo uspeli vzdrževati epidemijo na zelo nizki 39:07 - ravni, z vsemi temi ukrepi, potem je seveda možno tudi te 39:11 - življenjske ali neživljenjske, kakor jih hočete imenovati, 39:15 - ukrepe omiliti in omogočiti recimo, da se prevaža več ljudi, če ti res 39:20 - skrbijo za higieno in res ne gredo na avtobus, kadar so bolni 39:25 - ali pa če imajo koga bolnega doma. -In še vprašanje, ali se bo 39:29 - sprostilo tudi delo v zobozdravstvu, v ambulantah v ponedeljek? 39:34 - Je vladni odlok pripravljen? Je zaščitna oprema zagotovljena? 39:40 - Torej, to so podrobnosti, za katere se morate pozanimati 39:43 - na Ministrstvu za zdravje, ampak kot sem jaz seznanjena, 39:47 - videla sem napisan odlok, je to pripravljeno, prav tako poteka 39:52 - dogovor za opremo. V kakšni fazi izvedbe je to, vam pa pač žal 40:00 - ne morem povedati, morate vprašati na ministrstvo. -Naslednje 40:04 - vprašanje zastavlja Rok Šavelj, novinar spletnega portala 40:09 - Sobotainfo. Drugi val koronavirusa je pred nami. Ali ste nanj 40:16 - pripravljeni? Bo spet nastopil tako imenovani "lock down" države 40:23 - ali ne bodo potrebni tako drastični ukrepi? -Torej, na drugi val se 40:29 - pripravljamo. Preračunavamo bolniške postelje, kader, kako se 40:33 - bo to razporedilo, koliko postelj bomo zagotavljali ves čas, 40:37 - ker računamo na posamezne primere, koliko recimo v primeru, 40:41 - če se nam epidemija poveča. Imamo tudi načine, kako skrbno 40:48 - spremljamo potek epidemije, posamezne primere, epidemiologi 40:53 - na terenu gledajo, s kom so ljudje, ki so bolni, bili v kontaktu, 40:58 - skratka, številne stvari se dogajajo. Po eni strani zato, da se 41:04 - prepreči zgodnji prihod drugega vala, po drugi strani zato, da bomo 41:09 - znali na ta val odgovoriti. Še nekaj je bilo na koncu vprašanja. 41:17 - Če ste pripravljeni na te nove pogone in če bo spet tako potrebno 41:23 - zapreti državo, kot je bilo treba zdaj? -Torej, predstava je, ne samo 41:26 - pri nas, da bomo uspeli tako skrbno zasledovati 41:30 - epidemijo, da bo možno ta tako imenovani "lock down" izvajati 41:34 - lokalno. V neki šoli, v nekem podjetju, v neki občini, skratka, 41:42 - tam, kjer se bo ta proces dogajal, če bomo s tem dovolj hitri, 41:47 - dovolj učinkoviti, potem kakšnega takega vseslovenskega državnega 41:53 - "lock downa" upam, da ne bo treba. -Hvala lepa. Novinarka 41:58 - Tanja Volmut, POP TV, ima za vas naslednje vprašanje: 42:04 - Zanima me, kdaj se bodo lahko v celoti odprli trgovski centri? 42:09 - Ti so sicer odprti, a večina trgovin znotraj njih ostaja zaprtih. 42:13 - Kakšna je predvidena časovnica odprtja centrov? -To je še stvar 42:19 - dogovora, tako znotraj skupine kot potem kot predlog za Ministrstvo 42:24 - za zdravje, ampak to bi lahko bila naslednja faza odpiranja, 42:29 - če to prvo fazo prestanemo na ustrezen način. Se pravi, 42:36 - brez bistvenega povečanja primerov. -Hvala lepa. Novinarka 42:41 - Dela Špela Kuralt piše: Vrtci in šole že zelo dolgo čakajo 42:48 - na podrobna navodila, kako bo zadeva izgledala v praksi. 42:52 - Šole in vrtci se odpirajo že čez deset dni. Ali je že znano 42:57 - natančno, koliko otrok bo lahko v vrtcih v skupinah in koliko otrok 43:02 - bo lahko v razredih? Smernice, ki so jih pripravili pediatri 43:07 - in strokovnjaki medicine dela, in ki so jih šole ter vrtci že 43:12 - dobili, naštevajo, kdo vse je v rizični skupini. Kaj bo to 43:16 - pomenilo v praksi? Ali otroci s takimi boleznimi ne bodo smeli 43:20 - iti v šole in vrtce? Če bodo lahko šli, kakšne konkretno bodo 43:26 - prilagoditve? Kdo bo odločil, ali nek zaposleni v vrtcu ali šoli, 43:31 - ki je v rizični skupini, ne gre v skupino ali razred? Ali bo moral 43:35 - zaposleni ravnatelju prinesti kakšno dokazilo? -Našteli ste 43:42 - številne podrobnosti, za katere je pravi naslov Nacionalni inštitut 43:49 - za javno zdravje, ki skupaj z Ministrstvom za šolstvo pripravlja 43:53 - vsa ta podrobna navodila. O tem, ali bo šel en otrok 43:58 - ali zaposleni v šolo zaradi svojih zdravstvenih omejitev, o tem seveda 44:03 - odločajo zdravniki in ne učitelji po svoji profesiji. Kot mi je znano, 44:09 - bodo vsa ta podrobna navodila znana že danes, morda so bila 44:16 - ta hip že objavljena, mislim, da načrtujejo tudi eno tiskovno 44:20 - konferenco na kateri bodo javnost seznanili z njimi. 44:24 - Hvala lepa. Naslednje vprašanje zastavlja novinarka Slovenske 44:28 - tiskovne agencije Zoja Črnilec. 44:34 - Ja, lep pozdrav. Najprej eno vprašanje glede testiranj. 44:37 - Katere osebe so trenutno testirane na koronavirus, morda še vedno 44:41 - tiste samo z respiratornimi težavami ali gre za ponovljene 44:45 - teste? Mogoče določene poklicne skupine? -Torej, testirajo se 44:51 - predvsem ljudje, ki imajo znake in simptome bolezni, pri katerih bi 44:57 - lahko šlo po presoji zdravnika za covid-19. V začetku, kot veste, 45:04 - so se testirali primeri in njihovi kontakti, potem smo šli na tiste huje 45:10 - bolne, ker smo morali malo zaščititi vire, se pravi, nismo vedeli, 45:14 - koliko bomo imeli testov, zdaj smo pa ta prag spustili pravzaprav 45:17 - do slehernika, ki ima vsaj malo covid-19 bolezni podobne znake 45:25 - in simptome. Kakšnega posebnega testiranja, torej, poklicne skupine 45:30 - seveda, zdravstveni delavci, tukaj je zelo nizek prag za testiranje, 45:34 - prav tako zaposleni v domovih za ostarele oziroma na splošno 45:39 - socialnovarstvenih zavodih. To se v glavnem testira. 45:46 - Ne vem, če sem na celo vprašanje odgovorila? -Ja, hvala. Še eno 45:50 - podvprašanje. Rekli ste, da traja nekaj tednov, ko se učinki 45:54 - kažejo, ali mogoče lahko podate kakšno oceno oziroma pričakovanja 45:58 - glede gibanja virusa zdaj v teh dveh poletnih mesecih, julij, 46:01 - avgust? -Torej, pri nas, če bo sreča, če se pač znamo ustrezno 46:07 - ravnati, bodo poletni meseci sovpadali z nekim takim zatišjem 46:12 - epidemije, ko pričakujemo, da bodo izbruhali posamezni 46:16 - primeri in njihovi kontakti, ne bo pa prišlo do enega takega 46:20 - širokega, rečemo eksponencialnega števila širjenja primerov. 46:26 - Zdaj, v pandemičnih razmerah so ta sezonska nihanja obolevnosti 46:33 - za posameznimi virusnimi obolenji zabrisana, tako da ni rečeno, 46:38 - da bo prišlo v poletju do zmanjšanja samega po sebi, 46:43 - prav gotovo pa k temu zmanjšanju prispeva način življenja, ko se 46:48 - ljudje manj zbirajo v zaprtih prostorih in je teh kontaktov manj. 46:53 - Tako da ocene so, da bi verjetno morali imeti, torej, 46:59 - lahko pričakujemo hujšo situacijo potem jeseni, čeprav v nekaterih 47:06 - državah, ki so seveda v slabši situaciji kot pri nas, pričakujejo, 47:10 - da se bo situacija poslabšala že prej. Pri nas je kar ugodno 47:15 - zaenkrat tudi to, da ukrepe odpravljamo počasi in si s tem 47:20 - nekako kupujemo čas do naslednjega vala. -Hvala lepa. 47:29 - Naslednje vprašanje zastavlja novinarka Televizije Slovenija 47:32 - Petra Prešeren. 47:38 - Dober dan. -Dober dan. -Glede na stanje epidemije 47:41 - me zanima, koliko časa bo še trajalo to, da je v državi 47:44 - razglašena epidemija in od česa je to odvisno seveda? Hvala. 47:49 - Še nekaj časa. Torej, s strokovnega stališča nikakor še nismo, 47:54 - ne bi trenutno predlagali, da razglasimo zaključek epidemije, 48:00 - potem epidemije pravzaprav je pri tej novi bolezni precej nepredvidljiv. 48:06 - In pesimistične napovedi govorijo o tem, da bi pač sproščanje ukrepov 48:11 - lahko privedlo do ponovnega naraščanja tega eksponencialnega 48:16 - naraščanja epidemije, zato je smiselno, da se ohranja ta status 48:22 - epidemije, ki omogoča potem seveda različne ukrepe. -Kakšno pa 48:27 - bi moralo biti stanje, epidemiološko stanje, da bi se recimo odločili, 48:31 - da ni več epidemije? -Torej, neko opazovalno obdobje 48:38 - z izredno malo primeri, ne samo dokazanimi primeri, ampak temi, 48:44 - ki so sprejeti potem v bolnišnico in umrlimi. To bi bilo eno tako 48:50 - stanje, ampak kot sem vam odgovorila že ob prejšnjem 48:54 - vprašanju, tukaj gre za bolezen, ki je ne poznamo, za katero 48:59 - ne vemo, kako se bo vračala. Če bi šlo za bolezen, pri kateri 49:02 - bi lahko šlo do nekega prekuženja populacije, potem bi epidemija 49:06 - ugasnila, opazovali bi ta R0, se pravi ta faktor prenašanja, 49:12 - da gre navzdol in navzdol, se pravi, iz novih primerov več 49:15 - ne nastajajo novi primeri, v tem primeru bi bilo možno 49:18 - seveda reči, da se je epidemija zaključila. Pri tem virusu seveda 49:22 - situacija ni taka, niti ne vemo, če preboleli ljudje niso občutljivi 49:28 - za ponovno okužbo recimo, če se okužba lahko celo ne ponovi 49:32 - pri posameznih primerih in podobne stvari, tako da smo 49:36 - tukaj na precej negotovih tleh. -Hvala lepa. 49:43 - Hvala. Novinarka Vanja Kovač sprašuje, ali je bilo vodstvu 49:50 - v domovih dano specifično navodilo, naj okuženih, 49:55 - če ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, temveč samo 49:59 - paliativnega, ne izolira izven domov, temveč se jih obdrži 50:04 - v domovih? -Pravzaprav smo v začetku razmišljali in to je bilo 50:09 - tudi napisano, da bi bilo smiselno v domovih, ki so zelo natrpani, 50:15 - kjer ni mogoče organizirati nekih delov doma, kjer bi se lahko 50:21 - oboleli izolirali, da bi bilo smiselno vnaprej nekatere 50:26 - stanovalce, take, ki so pokretni, ki lahko sodelujejo pri tem, 50:30 - da se jih odseli na neke druge lokacije. Predlog recimo je bil, 50:35 - vem, da iz Rimskih Toplic, pa še iz nekaterih lokacij, 50:39 - da bi na ta način vnaprej razbremenili prostorsko dom, 50:43 - če bi se okužba zgodila, bi bilo potem možno organizirati 50:49 - lažje izolacijo, kot v prenatrpanem domu. 50:52 - To se nam je zdela ena najbolj takšna humana rešitev, 50:57 - seveda v posameznih domovih, tudi posamezni stanovalci 51:00 - se s tem niso ravno strinjali, ker, saj veste, v domu je človek, 51:05 - ko je enkrat tam, doma. Nima drugega doma in doma ne maramo 51:10 - zapuščati. Tam zlasti starejši ljudje so ali pa smo nekako navezani 51:15 - na neko svoje okolje, v katerem nam je prijetno, 51:19 - neko lastno posteljo, skratka lastno sobo, tako da ta način 51:24 - ni bil prav posebej uspešen. Da bi selili bolne stanovalce 51:29 - samo zato, ker so bolni, se nam, strokovni skupini, 51:34 - nikoli ni zdelo ustrezno. Ker to pomeni, da ne samo, 51:38 - da mora ta starostnik zapustiti svoje prebivališče, 51:42 - edino, ki ga ima, ampak ga mora zapustiti še zato, 51:47 - ker je bolan, ker je še malo bolj občutljiv, skratka, ko je še v enem 51:52 - stanju, ko še manj rad zapušča okolje, ki ga pozna. 51:58 - Tako da to je bil sicer ukrep, ki je bil planiran v domu 52:04 - v Ljutomeru, takrat veste je prišlo do znanih zapletov, 52:09 - ampak take vrste selitev je v bistvu zelo nečloveška. 52:14 - Hvala lepa. Novinarka Radia Slovenija, Alenka Terlep sprašuje, 52:18 - kako sporno je treniranje oziroma plavanje v bazenih, 52:24 - kdaj se bodo lahko odprli bazeni in pričeli treningi 52:28 - za športnike in otroške plavalne šole? -Za otroške plavalne šole 52:35 - vam težko rečem, tukaj je najbrž težko organizirati, 52:38 - da je malo ljudi v bazenu, ampak treniranje v bazenih, 52:42 - v klorirani vodi, pa seveda verjetno ob omejenem številu 52:47 - ljudi, ni zelo nevarno za prenos virusa. To je nekaj, 52:52 - kar bo možno odpreti ob upoštevanju določenih kriterijev. 52:58 - Postopno, kot sem že omenila. -Najlepša hvala za vse odgovore, 53:03 - zaenkrat drugih novinarskih vprašanj za vas, gospa Beović, 53:08 - nimamo več. -Hvala lepa. -Imamo pa vprašanje, če je morebiti 53:12 - še prisoten minister Černač. 53:21 - Žal ministra Černača ni več z nami, je odšel nazaj na ministrstvo. 53:26 - Potem imamo pa vprašanje za vas. -Zato bi se zahvalil tako njemu, 53:30 - kot profesorici doktorici Bojani Beović za njen nagovor, 53:34 - vsa opozorila in pojasnila. Danes sem bil sam v uvodu precej 53:40 - daljši, a sem vseeno na voljo za morebitna vprašanja, če seveda so. 53:46 - Imamo tudi za vas kar nekaj vprašanj, začela bom z novinarskim vprašanjem 53:52 - Ivana Botterija, revije Gostinec in Slovenian traveller, in sicer 53:58 - sprašuje tole: bilo je predvideno in dogovorjeno, da se še ta teden 54:03 - predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenije in Hrvaške 54:09 - sestanejo in uskladijo protokole za turistična potovanja ter sporočijo 54:15 - pogoje za prestop meddržavne meje. Sprašujem ali je prišlo do omenjenega 54:21 - sestanka oziroma do kdaj pričakujemo obvestilo o omenjenih protokolih? 54:28 - Žal nimam te informacije, čeprav sem danes z doktorjem 54:32 - Milanom Krekom, direktorjem NIJZ-ja, kar nekaj časa 54:36 - govoril in pripravljal nastope strokovnjakov NIJZ-ja 54:41 - na naših tiskovnih konferencah v prihodnjem tednu, 54:45 - ko gre za nekatere pomembne odločitve. Obljubim, da vam prinesem 54:51 - odgovor v ponedeljek. -In še drugo vprašanje novinarja Ivana Botterija. 54:59 - V oživitvi turistične ponudbe se omenjajo izkoriščanja manjših 55:04 - nastanitvenih kapacitet, v Sloveniji je velik potencial v kmečkem turizmu, 55:10 - turizmu v zidanicah in glampingih. Za vse to je potrebno sodelovanje 55:15 - več ministrstev in nek skupni program pospešitve in pomoči v novem zagonu 55:21 - tovrstnih dejavnosti. Je mogoče že stekla potrebna koordinacija 55:26 - z namenom, da bi izkoristili omenjene priložnosti? 55:33 - Ne da je stekla, zelo daleč so že ti dogovori, 55:38 - kamping, glamping, manjše nastanitvene kapacitete, 55:43 - vse to je pripravljeno za sprostitev, imamo tudi okvirni 55:48 - datum, na enem od naslednjih nastopov predstavnikov MGRT-ja, 55:55 - se pravi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, 56:00 - ki je odgovorno tudi za področje turizma, vas bomo seznanili 56:04 - tudi s tem. Ampak to bo zares v kratkem, predvidoma že v drugem 56:09 - tednu. -Hvala. Novinar Rok Šavel, spletni portal Sobota info sprašuje, 56:16 - če lahko potrdite časovnico, ki predvideva odprtje gostiln 56:21 - tudi v notranjosti že 12. maja. Če ne, kdaj bi lahko govorili 56:26 - o tem in kakšni ukrepi bodo v veljavi? -12. maj bo tako rekoč 56:33 - pojutrišnjem, ne morem tega potrditi, v tem trenutku se soočamo 56:39 - predvsem z nekaterimi sprostitvami na področju turizma, 56:45 - se pravi tudi rekreacij, tudi bom rekel, tega dela ponudbe, 56:51 - ki potem pripelje tudi do aktiviranja gostinskih 56:56 - objektov, o čemer pravzaprav sprašujete. O tem vas bodo 57:01 - na eni od tiskovnih konferenc v prihodnjem tednu 57:05 - predvidoma seznanili predstavniki pristojnega ministrstva. 57:11 - In še vprašanje, na katerega je bilo delno že odgovorjeno, a vendarle. 57:15 - Novinar Igor Krmelj, Planet TV sprašuje, kdaj bodo šole in vrtci 57:21 - prejeli navodila za delo od 18. maja naprej? Poslana naj bi bila danes, 57:28 - zaokrožila pa je informacija, da naj bi to bilo šele v ponedeljek. 57:34 - Usklajevanja so potekala še včeraj, ali so stvari 57:40 - že zaključene, vam v tem trenutku ne morem potrditi, 57:45 - ampak načrtujemo, da bi v ponedeljek že imeli 57:50 - predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, 57:56 - v naslednjih dneh pa znova predstavnike, predstavnice 58:02 - Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so sodelovale 58:06 - pri pripravi teh skupnih usmeritev, pravil ali pa, če želimo 58:12 - temu reči covid standardov za vzgojo in izobraževanje. 58:17 - Najlepša hvala za vse povedano in za vse odgovore, to bi bilo vse 58:22 - iz Studia 1 Televizije Slovenija. Nimamo več novinarskih vprašanj, 58:27 - še naprej vam želimo lep in zdrav dan. -Hvala za vsa vprašanja, 58:33 - vprašanja novinark in novinarjev, za vašo pozornost. Skupaj smo zmogli 58:39 - doslej, ostanite zdravi. Novinarska konferenca bo znova 58:43 - v ponedeljek ob 11. uri. Lep pozdrav vsem. Nasvidenje. 58:48 - -