00:11 - Spoštovani novinarji in novinarke in gledalke in gledalci, spoštovana 00:16 - gostja doc. dr. Mateja Logar, ekipa UKOM in ga. prevajalka, 00:24 - vsi prav lepo pozdravljeni na naši današnji konferenci. 00:31 - Dogajanje v povezavi s covid 19 v zadnjih dneh potrjuje, 00:36 - da so epidemiološke razmere pri nas relativno stabilne, znosne, 00:41 - pa tudi trendi so relativno ugodni. Vse to nas morda lahko navdaja 00:48 - z upanjem, da vračanje z dopustov v naslednjih tednih ne bo prispevalo 00:53 - k prevelikemu številu dodatnih vnosov okužb in posledično širjenju 00:59 - oz. hitrejšemu kroženju in razširjanju virusa med nami. 01:05 - V tej luči so podatki o številu na novo okuženih v prejšnjem tednu 01:10 - in čez vikend še posebej pozitivni. V sredo 18, v četrtek 15, v petek 10, 01:18 - v soboto le 2 nova okužena, v nedeljo pa 6, seveda ob precej 01:24 - zmanjšanem številu testov. Današnje število za včerajšnji dan 01:28 - je pričakovano višje, skupaj 17, a testiranj je še vedno manj, 01:34 - kot pred časom. Včeraj skupno 1058, žal pa so se v zadnjih dneh iztekla 01:43 - tudi življenja štirih stanovalcev doma v DSO-jih. V tem trenutku je 01:49 - Slovenija v precej boljši kondiciji, kot je bila pred mesecem dni. 01:55 - Prosim zdaj za prvi diapozitiv. 02:00 - Z le 7,99 okuženih, kot je bil podatek včeraj, 02:06 - na 100.000 ljudi v 14 dneh, je že zelo zelena in zelo varna, 02:12 - ampak vidite, da se številke še izboljšujejo. Zadnja številka, 02:17 - preračunano danes, govori o 7,71 okuženih na 100.000 02:24 - v zadnjih 14 dneh. Zdaj pa prosim še za drugi diapozitiv, ki ravno tako 02:31 - prikazuje razmere v Sloveniji. Tukaj pa vidimo, da je bil naš prvi 02:36 - val veliko močnejši, ta drugi je precej šibkejši in, kot vidite, 02:42 - krivulja se zelo hitro spušča navzdol, tako da se razmere hitro 02:47 - izboljšujejo. Še vedno pa velja, da so glavni viri okužb 02:53 - slabo kontrolirano druženje oz. bom uporabil termin veseljačenje 02:59 - in morda celo popivanje na zabavah, pa najsi so te zabave zasebne 03:05 - ali pa, kar je še bolj zaskrbljujoče, tudi javne, a žal brez nadzora 03:16 - in brez spoštovanja zahtev in pogojev, ki jih je postavil NIJZ 03:22 - za izvedbo teh posameznih dogodkov. V primeru takega dogajanja v tujini 03:28 - so logična posledica tudi vnosi novih okužb. Včeraj je bilo, 03:33 - oz. od teh včerajšnjih 17 je bilo takih vnosov kar 8. Do tega trenutka 03:42 - vsaj 8, morda jih je še več, saj za nekatere epidemiološka preiskava 03:48 - še poteka. Vsaj 7 od teh jih prihaja s Hrvaške, 1 primer je iz Bosne 03:54 - in Hercegovine. Zanimivo, da je bilo včeraj 7 okužb na območju Ljubljane 04:01 - in od teh sta vsaj 2 vnosa s Hrvaške. Na drugi strani pa se zdi, 04:09 - da so predvsem mladi še vedno vse premalo pozorni na svoje zdravje, 04:16 - na simptome covida 19 pri sebi in posledično s kontaktiranjem 04:21 - svojih zdravnikov vse preveč in pa zagotovo predolgo odlašajo. 04:28 - V bistvu pa gre za temeljno vprašanje, koliko smo sami odgovorni 04:32 - do lastnega zdravja na eni strani in koliko se zavedamo posledic 04:37 - širjenja okužbe na svoje najbližje in še zlasti na najbolj ranljive 04:43 - skupine. Slovenija je solidarna družba, vedno je taka bila. 04:49 - Ko gre za zdravljenje posameznikov, še zlasti, ko gre za zdravje otrok, 04:54 - z dobrodelnimi akcijami zberemo neverjetne zneske denarja. 04:59 - Tudi pri krvodajalstvu se že dolgo znamo odzivati in tudi odzvati. 05:05 - Ko pa gre za covid 19, kjer pravega zdravila ni in ga še nekaj časa ne bo 05:12 - in ko cepivo tudi še čakamo, pa je žal te solidarnosti in odgovornosti 05:17 - manj. Sam vztrajam na stališču, da se moramo pripravljati na razmere, 05:23 - v katerih zdravila in cepiva še nekaj časa ne bo, če pa se le pojavi, 05:30 - pa toliko bolje in toliko lažje za vse nas. A cepivo je v tem trenutku 05:37 - prej privid kot pa golob na strehi. Moramo biti realni. 05:42 - Cepiva ni, zdravila ni in temu primerno se moramo obnašati. 05:47 - Ena od redkih možnosti, ko lahko učinkovito pomagamo bolnikom, 05:51 - je darovanje krvne plazme tistih, ki so bolezen že doživeli in preživeli. 05:58 - O tej možnosti in dejstvu, da bolezen ne ogroža le starejših, 06:03 - ampak tudi mlajše ljudi, nam bo spregovorila naša današnja, 06:07 - sicer pa naša redna gostja, doc. dr. Mateja Logar 06:11 - z Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. 06:16 - Gospa Logar, prosim. 06:24 - Lepo pozdravljeni. Situacija, kar se tiče samih okužb, 06:30 - kot je rekel gospod Kacin, je nekje zaenkrat pod kontrolo, 06:33 - seveda z velikimi napori epidemioloških služb. Zavedati pa se 06:38 - moramo, da vsak nov večji izbruh, ki se lahko pojavi, lahko vse to 06:45 - močno spremeni, tako da še vedno velja vse to, kar smo do sedaj 06:49 - govorili; se pravi, odgovorno vedenje. Ne gre tu samo za to, 06:55 - da ne zbolimo mi, ampak predvsem to, da okužbe ne prenesemo na svoje 07:00 - bližnje in na tiste, ki so bolj ranljivi. Zato je nerazumljivo to, 07:06 - da nekateri govorijo, da je nošenje mask poseganje v njihova osebne 07:11 - pravice. Tudi pravica nekoga, ki lahko zboli s hudo obliko, je, 07:16 - da se ne okuži. Se pravi, moramo gledati tudi širše. Moramo gledati 07:20 - na dobrobit celotne skupnosti in ne samo posameznika. 07:25 - Vemo v tem času kar nekaj o virusu, še vedno pa veliko stvari ne vemo 07:31 - oz. jih še ne poznamo. Virus je zdaj z nami približno 8 mesecev 07:37 - in v tem času smo zbrali zelo veliko informacij. Vemo, da čudežnega 07:42 - zdravila ni. Veliko se govori o cepivu. Cepivo je v fazah raziskav. 07:49 - Na voljo so različni pripravki, ki so trenutno v fazi preizkušanja, 07:54 - žal pa se moramo zavedati, da je pri cepivih tako, da približno 6 % 07:58 - tistih, ki začne s kliničnimi raziskavami, tudi pride do tržišča. 08:02 - Če imamo trenutno 10 dobrih kandidatov, to pomeni, da morda eden 08:07 - ali pa nobeden od teh ne bo prišel do faze, ko bi ga lahko učinkovito 08:11 - in varno začeli uporabljati. Trenutno prav tako ni dobrih podatkov, 08:15 - da bi bili zelo blizu klinične uporabe novih zdravil, 08:20 - ki bi usmerjeno delovala proti virusu, tako da tukaj gre 08:25 - pri zdravljenju predvsem za to, da uporabljamo stvari, ki jih imamo 08:29 - na voljo. Predvsem gre tukaj za podporno zdravljenje, da bolnikom 08:35 - nudimo podporo v obliki kisika, v obliki tekočin, kadar jih 08:39 - potrebujejo, ena od možnosti pa je seveda tudi zdravljenje s t. i. 08:45 - prebolevniško oz. konvalescentno plazmo. To je metoda, ki je relativno 08:50 - stara in se je bistveno več uporabljala pred dobrimi znanji 08:55 - o protimikrobnih zdravilih in cepivih, v zadnjih letih 09:01 - pa se uporablja predvsem, kadar gre za izbruhe novih bolezni. 09:05 - Tako se je ta prebolevniška plazma izkazala kot učinkovito zdravilo 09:09 - za zdravljenje okužb pri bolnikih s SARS in z MERS, in tudi poročila 09:15 - predvsem iz azijskih držav so, da se je ta način izkazal 09:20 - za učinkovitega tudi pri tistih s težkim potekom covid 19. 09:25 - Za kaj gre? Tukaj gre za to, da pri teh, ki so covid 19 preboleli 09:30 - in imajo v krvi protitelesa, odvzamemo plazmo. To pomeni, 09:34 - da na Zavodu za transfuzijsko medicino s posebnimi metodami 09:38 - odstranijo celice in shranijo to plazmo, plazma se testira - 09:42 - predvsem to, koliko je v njej protiteles. Vedeti moramo, 09:45 - da na žalost vsi, ki prebolijo covid 19, ne tvorijo zelo visoke 09:50 - koncentracije protiteles, če pa hočemo nekoga zaščititi, 09:53 - moramo imeti pa seveda v takšni plazmi zadostno količino protiteles. 09:57 - Vedeti moramo tudi to, da se koncentracija protiteles 10:01 - bistveno znižuje s časom od takrat, ko bolezen prebolimo, tako da je 10:06 - pomembno, če se odločamo za zbiranje krvnih pripravkov, 10:09 - da to opravimo v ustreznem časovnem obdobju. Seveda je tudi tu pomembno, 10:14 - da vemo, da je nekdo bil okužen, ker samo na ta način se lahko takšna 10:18 - oseba tudi potem odloči za darovanje plazme. Za oddajanje plazme 10:24 - so primerni vsi, ki so primerni tudi sicer za krvodajalstvo. 10:28 - Natančnejša navodila glede tega so objavljena na strani 10:32 - Zavoda za transfuzijsko medicino. Nekako so pripravljeni protokoli, 10:38 - se pravi, da bi s plazmo zdravili tiste, pri katerih gre za res težek 10:42 - potek bolezni. Potrebujemo približno 200 ml plazme, ki vsebuje zadostno 10:48 - količino protiteles. Pomembno je tudi, da iz podatkov iz tujih 10:53 - prispevkov in podatkov, kjer so plazmo dajali, ne poročajo 11:00 - o neželenih učinkih ob transfuziji te plazme, kar nas navdaja 11:06 - z optimizmom, da je to ena izmed možnosti, ki je na voljo. 11:13 - Je pa treba tukaj poudariti, da tudi to ni čudežno zdravilo, 11:17 - da to je pač ena od možnosti in da je tudi tukaj potrebno upoštevati 11:21 - vsa priporočila, ki veljajo za zdravljenje z neregistriranimi 11:26 - pripravki, tako da mora biti plazma testirana, prejemnik se mora s tem 11:31 - strinjati in seveda moramo natančno slediti, kaj se dogaja. 11:37 - Kar bi še želela povedati, je, da je vedno več podatkov o tem, 11:41 - da bolezen ni samo problem v akutni fazi, ampak da predstavlja 11:45 - kar precejšen problem tudi potem, ko bolezen prebolimo. 11:49 - Tukaj pa pravzaprav ni več velikih razlik med mladimi in starimi. 11:53 - Se pravi, če bomo rekli, da nekdo akutno bolezen, 11:55 - ki je mlad in zdrav, praviloma preboli v blažji obliki, 11:59 - pogosto ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja, pa kar se tiče kasnih 12:03 - posledic, temu ni več tako. Tudi nekdo, ki je prebolel bolezen 12:07 - praktično v nekaj dneh doma, ima lahko kasneje, v naslednjih tednih 12:12 - in celo mesecih, kar številne težave, ki se kažejo predvsem s težavami 12:17 - s spominom, koncentracijo, nenavadno utrujenostjo, lahko tudi izgubo 12:22 - mišične mase, kar vpliva potem seveda na splošno počutje. 12:26 - Veliko je podatkov o tem, da je po prebolelem covid 19 12:31 - tudi pri mladih zelo povečano tveganje za nastanek možganske kapi. 12:36 - Se pravi, to so skupine, ki do sedaj niso imele dejavnikov tveganja 12:39 - in se niso smatrale za tvegano populacijo, pa se pri teh sedaj 12:43 - izkaže, da je ta pojavnost kar velika, tako da so opisi tudi 12:49 - o pojavu sklepnih težav, o otekanju sklepov, se pravi, nek avtoimuni 12:54 - mehanizem se poleg tega, da je bolezen lahko težka v akutni fazi, 13:00 - nakazuje kasneje za težji potek oz. za težave tudi v oddaljenem obdobju. 13:08 - Tako da okrog 20 % teh z blago obliko bolezni ima težave do 2 meseca 13:16 - po preboleli okužbi, kar je seveda tudi pomembno za nekoga, 13:19 - ki je prej imel aktivno življenje, ki se je ukvarjal recimo s športom, 13:24 - bil zelo dejaven, pa sedaj tega ne bo več zmogel, tako da tudi zaradi tega 13:29 - je pomembno, da se tudi mladi zavedajo, da pri njih potek je lahko 13:34 - blažji, ampak posledice so pa tudi pri njih lahko kar problematične. 13:39 - Hvala lepa. 13:49 - Hvala lepa dr. Logarjevi za vse te predstavitve. 14:05 - V nadaljevanju želim posebej poudariti, da velja, da so glavni 14:12 - viri okužb slabo kontrolirano druženje oz. veseljačenje 14:18 - To sem povedal že prej, na samem začetku. 14:22 - In zato mi dovolite, da zdaj v tem delu pričakujem, 14:29 - da me boste spraševali o razmerah na Hrvaškem, pri sosedih, 14:34 - zato sem že včeraj direktorja Nacionalnega inštituta za javno 14:38 - zdravje dr. Milana Kreka prosil za nekaj nazornih grafov 14:44 - pregleda epidemioloških razmer tako na Hrvaškem kot po posameznih 14:49 - županijah. Te dni sem dobil tudi kar nekaj enakih vprašanj 14:54 - o domnevni preselitvi Hrvaške na rdeči seznam nevarnih držav, 15:02 - kar naj bi se baje zgodilo 15. avgusta, o čemer nimam nobenih 15:06 - informacij oz. gre za govorice, ki nimajo trdnih podlag 15:12 - oz. imajo svojo logiko širjenja. Zdaj pa prosim za prvi diapozitiv 15:20 - Hrvaške. Hrvaška ima trenutno precej ugodno sliko, največje število 15:27 - novookuženih pa so imeli 13. julija, ko se je število povzpelo kar na 140; 15:35 - vidite ta visoki stolpec. 15:39 - V tem trenutku, to je pa naslednji 15:44 - diapozitiv številka 3, če ga lahko pokažete, ima soseda 15:50 - 18,84 okuženih na 100.000 prebivalcev, v 14 dneh še precej 15:58 - daleč, torej v tem trenutku so še precej daleč od osnovnega 16:04 - oz. ključnega mejnika za uvrstitev na rdeči seznam nevarnih držav 16:09 - z več kot 40 okuženimi na 100.000 ljudi. Iz grafa je razvidno, 16:16 - da je hrvaški drugi val precej višji, kot je bil 1. od marca do konca maja, 16:22 - res pa je, da sedaj tudi relativno hitro pada, mogoče še malo bolj strmo 16:28 - kot v našem primeru. Zdaj pa prosim za diapozitiv številka 4. 16:36 - Za vse tiste, ki se šele odpravljate na morebitni dopust k našim vzhodnim 16:43 - sosedom, je najbolj zanimiv in zgovoren tale graf, ki prikazuje 16:54 - število okužb po županijah po obali. Število okužb večinoma pada, 17:02 - v porastu pa je zlasti v Splitsko-dalmatinski županiji, 17:05 - kjer imajo ta hip že 28,57 okuženih na 100.000 prebivalcev. 17:13 - V Zadarski bistveno manj, samo 1/3, 10,7. 17:18 - V Istri ta delež okuženih znaša 6,71, v Primorsko-goranski županiji, 17:26 - se pravi, Kvarner, pa le 3,87 okuženih. 17:31 - Zdaj pa prosim še za naslednji diapozitiv. 17:37 - V pregledu celotne države se razmere - je očitno tam prvi stolpec Zagreb - 17:43 - se razmere v Zagrebu umirjajo. V Vukovarsko-sremski županiji pa so 17:49 - razmere še vedno zelo dramatične, saj tam število okuženih dosega 17:54 - kar 73,20 oseb na 100.000 prebivalcev in to je res zelo nevarno območje. 18:03 - A večina ljudi odhaja na dopust na hrvaško obalo in ne v celinske 18:08 - predele, zato ponovno apeliram, da se dopustniki dosledno izogibate 18:15 - gneči, da v zaprtih prostorih dosledno nosite maske, da ves čas 18:23 - skrbite za higieno rok in kašlja, predvsem pa vas prosim, 18:29 - da se izogibate vsem nočnim lokalom in diskotekam, kjer ni mogoče 18:34 - zagotoviti minimalne varne oddaljenosti, še zlasti do ljudi, 18:38 - ki jih ne poznate in jih ne vidite, ker je vse skupaj zatemnjeno. 18:45 - Še enkrat bi se zahvalil dr. Milanu Kreku, ki je sam osebno pripravil 18:50 - to zelo povedno Powerpoint prezentacijo. 18:54 - Zdaj pa sva z doc. dr. Logarjevo na voljo tudi za vaša morebitna 18:58 - vprašanja. Najprej bova odgovorila na vprašanja tukaj navzočih, 19:02 - potem pa tudi na vprašanja, ki jih je UKOM prejel po pošti 19:06 - do začetka tiskovne konference. Kdo bo prvi oz. katera bo prva? 19:13 - Lahko jaz? -Ja, prosim. -TV Slovenija. 19:17 - Mene zanima, če se že kaj ve glede odhoda v šolo? 19:24 - Če lahko stopite pred mikrofon zaradi prenosa? Ja. 19:30 - Ali je že kaj znanega, ali bodo otroci osnovnih šol, 19:35 - srednjih šol septembra šli v šolo k pouku? Je kaj znanega? 19:43 - Ja, podobno vprašanje smo dobili tudi v pisni obliki. 19:47 - Alenka Gabrovec, odgovorna urednica Slovenec.org. 19:55 - Torej, tri tedne nas loči do začetka šolskega leta, zato načrtujemo, 20:03 - da bomo prihodnji teden imeli točen pregled in oceno trenutnih razmer, 20:10 - zato načrtujemo, da bi prihodnji teden tudi pristojna ministrica bila 20:15 - naša gostja in o tem povedala kaj več. Res pa je, da je v igri 20:20 - kar nekaj scenarijev. Seveda moramo biti pripravljeni na najslabši 20:26 - scenarij, da bi moral biti celoten pouk na spletu, ampak vendarle, 20:32 - vlada si prizadeva za to, da bi se šolsko leto začelo normalno, 20:36 - da bi vsi otroci, vsi dijaki prišli v šole. Iz teh razlogov je 20:42 - prof. dr. Beovićeva pred nekaj dnevi posebej opozorila in predlagala, 20:46 - da starši poskrbijo tudi, če smem uporabiti ta termin, 20:51 - za pripravo otrok, da se, v kolikor je kdo okužen, v tem zadnjih 14 dneh 20:58 - pred začetkom šolskega leta na nek način dekontaminira 21:04 - oz. boljši izraz je, da preboli, če ima karkoli pri sebi, 21:09 - če je slučajno okužen. Zaradi tega bi odgovoril tudi na eno od vprašanj, 21:15 - kjer prav konkretno ga. Alenka Gabrovec sprašuje, 21:20 - če bodo šole dobile kakšna navodila, kako naj preverijo, če jim je seveda 21:24 - sploh to dovoljeno, če so otroci bili pred kratkim v kaki državi 21:28 - na t. i. rdečem seznamu ali celo v stiku z okuženim? 21:32 - Bo dovolj le obrazec NIJZ, kjer starš zagotovi, da otrok ni bolan, 21:37 - ni bil v stiku z okuženim v zadnjih 14 dnevih. Kaj pa Bosna 21:43 - in Hercegovina in Srbija? Ker bo spet lepo število otrok prišlo 21:48 - zadnji teden avgusta nazaj iz teh držav. Bo tem otrokom avtomatsko 21:53 - prepovedan vstop v šolo prve tedne ali se bo ponovno stavilo 21:57 - na odgovornost staršev? To so vse zelo zahtevna vprašanja, 22:01 - ampak jaz bi odgovoril, da ne vidim nobene razlike med polnoletnim 22:05 - državljanom pa otrokom. Kdorkoli bo prišel v tem času iz rdečih, 22:11 - nevarnih držav, ki ogrožajo slovensko prebivalstvo, bo že na meji dobil 22:16 - karantensko odločbo in 14 dni karantene. Je minimalen poseg 22:21 - in priprava za prihod otroka v šolo. Starši, odgovorni starši, 22:28 - se morajo zavedati, da bo v tem primeru otrok zamudil pouk vsaj 22:31 - 14 dni, če pridejo tik pred zdajci. Zato izkoriščam to priložnost, 22:36 - da apeliram na vse starše - na tiste, ki še niso odšli 22:39 - ali pa ki morda načrtujejo odhod v te države zahodnega Balkana, 22:45 - kjer je največja verjetnost, da do te okužbe pride in kjer se avtomatično, 22:49 - brez razmišljanja, vsakemu dodeli karantena oz. dobi karantensko 22:54 - odločbo, da to razmislijo vnaprej in da se odhodu v te države vendarle 23:00 - izognejo. Nobenih razlogov ni, da bi tvegali svoje zdravje, 23:03 - zdravje svojih otrok in s tem potem ogrožali tudi vse, kar sledi v zvezi 23:09 - s tem vprašanjem, začetkom šolskega leta in poukom na katerikoli stopnji. 23:17 - Prosim. 23:20 - Bojan Šuštar, Slovenska tiskovna agencija. Dve vprašanji bi imel. 23:24 - Najprej me zanima, koliko odmerkov cepiva je Slovenija rezervirala 23:28 - pri Evropski uniji. Hrvaška naj bi jih poldrugi milijon. 23:32 - Drugo vprašanje bi pa bilo v zvezi s skorajšnjim obiskom 23:34 - ameriške delegacije. Kako bo tam zadoščeno zaščitnim ukrepom 23:38 - proti okužbi? Ali bodo novinarji oz. vsi, ki nimajo diplomatskega 23:41 - potnega lista, testirani? Verjetno karantena v tem primeru 23:44 - ne pride v poštev. Hvala. -Hvala. 23:48 - Vprašanje je na mestu. ZDA so na našem seznamu rdečih, 23:53 - nevarnih držav, in temu primerno se bo tudi ravnalo. Ampak kot veste, 23:58 - to ni prva država, v katero prihaja državni sekretar Pompeo. 24:02 - Protokol poskrbi za to, da k nam prihajajo ljudje, ki niso okuženi. 24:08 - To se zagotovi tudi z ustreznim potrdilom. Kar pa zadeva navzočnost 24:14 - števila novinarjev, so tukaj posebne zahteve. Število novinarjev bo 24:19 - zmanjšano tudi iz teh razlogov, tako da sta zaščiteni, zavarovani 24:25 - obe strani, tako gostje kot gostitelji in predstavniki medijev. 24:30 - Kako? Kar zadeva število, 24:37 - število cepiv, za katere se Slovenija zavzema ... 24:43 - Kot je zelo jasno povedala dr. Logarjeva, zdaj ne vemo, 24:50 - katero cepivo bo prišlo do stopnje, ko bo mogoča uporaba. 24:57 - Vlada se bo o tem še odločala. Prve številke, o katerih so se 25:02 - na vladi pogovarjali, so govorile o 200.000 odmerkih v začetni fazi, 25:08 - zato da ugotovimo, katero od teh cepiv je pravzaprav res dostopno, 25:13 - učinkovito, je smiselna uporaba. Ampak to je strokovno vprašanje 25:17 - in verjamem, da me bo docentka Logarjeva na to temo še dopolnila. 25:22 - Ko pa bomo imeli kaj več. Zdaj bom sebe citiral iz uvodnega dela. 25:27 - Ko zdravilo in cepivo ne bo privid, ampak pa tudi ne golob na strehi, 25:34 - ampak bo vrabec v roki, takrat se bomo pač odločili, 25:36 - koliko katerih vrabcev potrebujemo in takrat se bomo odločili za to. 25:41 - Vsekakor bomo zdravila nabavljali v kontingentu z Evropsko unijo. 25:47 - Kakšno pa bo točno število in kaj bo dosegljivo, pa se bomo odločali 25:51 - kasneje. Vsekakor je to izjemno pomembno vprašanje, ima zdravstveno, 25:56 - ima politično dimenzijo. O tem se bo odločala vlada na predlog strokovne 26:01 - skupine. Skratka, ta dialog znotraj te posvetovalne skupine vlade ves čas 26:07 - poteka in ko bo odločitev približno izoblikovana, vas bomo s tem 26:14 - seznanili tudi na tiskovni konferenci. Domnevam, da ne jaz, 26:19 - ampak da vodja svetovalne skupine, prof. dr. Beovićeva. 26:25 - Lahko samo še dodam vprašanje mogoče bolj za dr. Logarjevo? 26:29 - Kakšna pa je ta optimalna številka, ki bi si jo želeli glede cepiva? 26:33 - Tudi to vprašanje bom jaz prepustil doc. Logarjevi. Drugače pa vendarle 26:39 - moram odgovoriti, da je treba pač poskrbeti za zaščito 26:43 - najbolj ogroženih skupin. Starejši, predvsem najstarejši v domovih 26:49 - za starejše, se pravi, stanovalci. Potem so tam zaposleni, 26:55 - potem so zaposleni v zdravstvenih inštitucijah, torej v bolnišnicah, 27:01 - v zdravstvenih domovih, potem tudi v delovnih centrih, v zaporih. 27:07 - To so vse te ogrožene kategorije. Naj spomnim, da je na predlog 27:12 - ministra za zdravje vlada razglasila za ogrožena območja domove starejših, 27:20 - dnevne centre, zapore, zdravstvene domove in bolnišnice. 27:24 - Ko vse to seštejemo, vidimo ta prvi kontingent, ki bi ga najbolj 27:29 - potrebovali. Potem pa gremo po ogroženosti teh najbolj 27:34 - izpostavljenih skupin. Če bomo imeli zelo veliko razširjenost, bomo tega 27:39 - potrebovali že na samem začetku veliko več. Če pa bomo z vsemi temi 27:44 - ukrepi, ki jih ves čas promoviramo in ponavljamo, dovolj uspešni, 27:50 - potem bo v začetni fazi potrebno manj teh odmerkov in se bo Slovenija 27:57 - kot država z odločitvijo vlade pač odločila, da lahko počaka 28:01 - na bolj učinkovito, na bolj zanesljivo zdravilo in cepivo. 28:06 - Tako približno bodo zadeve potekale. 28:10 - Je še kakšno vprašanje? Bi me vi želeli kaj dopolniti? 28:23 - Kar se samega cepiva tiče, situacija je definitivno različna. 28:27 - Na začetku, ko cepivo pride, ko je bolezen nova, takrat, 28:31 - kakor je gospod Kacin rekel, želimo zaščititi najbolj ranljive. 28:36 - To so v tem primeru starostniki, tisti s pridruženimi kroničnimi 28:40 - boleznimi, tisti z imunskimi pomanjkljivostmi, in seveda tisti, 28:43 - ki so potrebni za delovanje države. Se pravi, tukaj je ta prva zadeva, 28:48 - ki pride v poštev. Tu je število verjetno to, o katerem smo govorili, 28:52 - verjetno 200.000, nekje spodnja meja. Če pa želimo govoriti o tem, 28:58 - da dosežemo neko t. i. čredno imunost, da imamo prekuženost 29:02 - v populaciji takšno, da je onemogočeno širjenje virusa, 29:06 - moramo pa precepiti vsaj 90 % populacije. Tu je pa stvar takšna 29:11 - kot pri ostalih cepivih. Če imamo odstotek cepljenih nad 90, 29:16 - potem bolezen oz. virus, bakterije v populaciji ne morejo se širiti, 29:22 - ker nimajo koga, ki bi ga okužili. Medtem ko, če imamo število 29:25 - cepljenih nekje med 60 in 90 %, imamo potem posamezne primere, 29:30 - lahko manjše epidemije, ni pa prizadeta celotna država. 29:34 - Tukaj so razlike. Na začetku bo število odmerkov cepiva omejeno, 29:39 - tako da se bomo morali prilagajati na to, kaj bo na tržišču, 29:43 - in se odločati glede na to, kje bodo prioritete. 29:53 - Še eno vprašanje za dr. Logarjevo. Ruski predsednik je danes sporočil, 29:57 - da so razvili in hkrati registrirali prvo cepivo. Vaš strokovni komentar? 30:01 - Ali dejansko dobivamo s tem prvo cepivo, ki gre v uporabo? 30:04 - O ruskem cepivu ni zelo veliko znanega, tako da bi se tukaj 30:09 - kakšnih podrobnejših komentarjev vzdržala. Več podatkov je na voljo 30:14 - o ameriškem, kitajskem in angleškem cepivu. O teh so dostopni podatki 30:19 - iz strokovne literature, medtem ko o ruskem cepivu pa težko rečem. 30:25 - Niti ni dobrih podatkov, kakšen je mehanizem, kakšna je varnost cepiva, 30:31 - kar je vsekakor pomembno. Pri cepivu se moramo zavedati, 30:34 - da mora biti cepivo učinkovito, kar pomeni ne samo to, da v krvi 30:39 - nastanejo protitelesa, ampak da tudi cepivo ustrezno zaščiti. 30:43 - Se pravi, ni samo ta dejavnik. Potem druga stvar, ki pa je, 30:47 - je pa pomembno tudi, kako varno je cepivo. Tukaj ne govorim zdaj samo 30:51 - o tem, da nekoga po cepljenju boli roka, da ima morda oteklino, 30:55 - ampak o tem, da mora biti tudi po 6 mesecih, tudi po enem letu 31:01 - stvar še vedno varna, in kar se tega tiče, mislim, 31:05 - da so ruski podatki trenutno na zelo ne varni strani, 31:09 - tako da je preuranjeno, da bi nastala neka evforija na tem principu. 31:20 - Vedno znova se poudarja, kako pomembno je zaščititi najstarejše, 31:23 - najobčutljivejše. Nekako, veliko se govori v zadnjem času 31:30 - o mogočih rešitvah za domove, ki nimajo možnosti razdeliti doma 31:35 - v 3 cone - rdečo, sivo in zeleno. Ministrstvo za zdravje je nazadnje 31:41 - kot možnost omenilo mobilne zabojnike. Sicer še ni potrditve, 31:47 - da to res bodo postavili, niti ni nobenih naročil še, 31:52 - zdaj se še to tipa. Zanima me vaše strokovno mnenje o tem. 31:56 - Je to po vašem mnenju primerna rešitev za vse tiste domove, 31:59 - ki nimajo možnosti izolirati okuženih stanovalcev? 32:05 - Domovi za starejše so posebna stvar, ki ne sodi pravzaprav pod zdravstvo, 32:11 - so pa tam seveda ljudje, ki so res ogroženi, pri katerih je 32:16 - tako verjetnost, da bodo zboleli, kot da bo šlo za težek potek bolezni, 32:20 - pravzaprav velika. Poudarila bi to, da tudi v bolnišnicah smo bili 32:26 - prisiljeni se spopasti z novo situacijo. Tudi v bolnišnicah 32:32 - smo se morali odpovedati temu, kako smo bili navajeni delati 32:36 - in kako delamo zdaj. Tudi nam ni lahko, da imamo sivo cono, 32:40 - imamo rdečo cono in imamo t. i. bele oz. zelene cone, 32:44 - kjer nimamo bolnikov s covidom. Še vedno se seveda dogaja, 32:48 - da imamo vnos v varno cono in se moramo temu prilagoditi. 32:52 - Nihče ni pravzaprav nam povedal in pomagal, kako in kaj, 32:58 - tako da bom rekla, da so tukaj socialni zavodi malo v prednosti, 33:02 - ker imajo izkušnjo iz bolnišnice in smo jim ljudje, ki smo se 33:06 - veliko ukvarjali z organizacijo, tudi pripravljeni pri tem pomagati. 33:11 - Nikakor pa ne gre za to, da bo to naredil nekdo namesto njih. 33:14 - Mi jim lahko damo priporočila, mi jim lahko svetujemo glede tega, 33:19 - koliko in kakšno osebno varovalno opremo potrebujejo, na kaj morajo 33:24 - biti pozorni. Vsak socialni zavod pa ve, kje so njegove specifike 33:29 - in samo oni bodo lahko tukaj potem upoštevali 33:33 - in pri svojih načrtih obvladali. Zmotno je pa mišljenje, da bo to šlo 33:38 - mimo nas. Se pravi, da tokrat nismo bili prizadeti, zdaj se spet zadeva 33:42 - umirja, mi smo spet šli tu mimo ... Virus je še med nami, 33:47 - na to bo treba biti pozoren. Zavedati se moramo, 33:50 - da dom za starejše je za nekoga dom, da tukaj ni nekaj prehodnega, 33:56 - ampak je to njegova stalnica. Zelo ... Pravzaprav ... 34:01 - Težko je razumeti, da bomo zdaj nekoga, ki ima svojo sobo, 34:05 - ki je navajen na ljudi, ki za njega skrbijo, takrat ko bo okužen 34:10 - pa ne bo imel znakov bolezni ali bo imel blage znake bolezni, 34:13 - takšne, zaradi katerih tudi drugače ne bi šel v bolnišnico, 34:17 - premeščali v neke slabše bivalne pogoje, v neke kontejnerje 34:23 - ali celo telovadnice. Tako da, iz povsem človeškega gledišča 34:28 - to vsekakor ni najboljša rešitev in je treba stremeti k temu, 34:33 - da domovi uspejo zorganizirati te tri cone in se držati priporočil, 34:39 - ki so veljavna. -Kakšno je vaše mnenje o teh mobilnih enotah? 34:45 - V kolikor se bo ministrstvo odločilo za to. -Infekcijska klinika 34:50 - je postavila takšne mobilne enote za ambulantno dejavnost. 34:54 - Zavedati se moramo, da ti zabojniki niso veliki, da tukaj gre za majhne 34:59 - prostore, torej mislim, da bi bilo potrebno tukaj za enega oskrbovanca 35:07 - en zabojnik, potem potrebujete pa seveda še dodatne servisne zabojnike. 35:13 - Tukaj ne gre samo za to, da bomo zdaj dali enega oskrbovanca 35:17 - in bo to vse rešeno. Tukaj je stvar bistveno bolj problematična. 35:23 - Tudi ne da se tega narediti od danes do jutri, to je treba kljub vsemu 35:27 - načrtovati, traja nekaj časa, da se naredi v takšni obliki, 35:30 - da je tudi varna, da imamo tukaj ločene vhode, čiste in nečiste dele, 35:35 - in zaradi tega je treba tukaj res dobro načrtovanje, je pa seveda 35:40 - stvar potem problematična s stališča vremenskih pogojev, se pravi, 35:44 - stvari morajo biti ustrezno hlajene. Ne smemo uporabljati klim, 35:48 - ker to povzroča oz. omogoča dodatno širjenje virusa 35:53 - in seveda še ena stvar, na katero ne smemo pozabiti, je, kdo bo za te 35:57 - oskrbovance v teh mobilnih enotah skrbel? Tako zdravstvo kot socialni 36:02 - zavodi veste, niso kadrovsko najbolje zastopani, tako da, če od nekod 36:10 - nekaj vzamemo, da bo delal nekdo nekje drugje, potem bo tam 36:14 - pomanjkanje, in če je že zdaj pomanjkanje zdravstvenega osebja 36:18 - v socialnih zavodih in če bomo dali te v mobilne enote, potem bo stanje 36:22 - v domovih, kar se tega tiče, še bistveno slabše. Tako da jaz mislim, 36:26 - da to najbolj optimalna rešitev definitivno ni. 36:39 - Hvala lepa. Dodal bom nekaj stavkov v zvezi z vašim vprašanjem. 36:44 - Rad bi vas spomnil, da je Kitajska v Vuhanu v rekordnem času zgradila 36:49 - celotno bolnišnico iz modularnih delov in to je vedno 36:53 - kontejnerski del. Enako na Jesenicah, se spomnite? 36:58 - Več kot leto dni je vojaška bolnišnica Role omogočala 37:02 - normalno delovanje bolnišnice, dokler se je izvajala modernizacija 37:08 - oz. adaptacija celotnega objekta. Od vseh možnosti, ki jih imamo 37:13 - na voljo, je to pravzaprav optimalna možnost. Ta možnost, postavitev 37:18 - kontejnerjev pred dom starejših občanov, omogoča, da je vsaj del 37:23 - osebja tistih, ki jih stanovalci poznajo. Skratka, ostanejo v bližini 37:30 - svojih donedavnih sosedov, imajo vsaj del tistih, ki so skrbeli zanje. 37:36 - Sprememba v primerjavi s preselitvijo nekam v popolnoma novo okolje, 37:42 - kjer je tudi novo osebje, je bistveno manjša kot pa v tem primeru. 37:47 - Iz teh razlogov se vlada mora pripraviti tudi na razmere - 37:53 - zdaj bom uporabil drug primer, potresa, ko se nam lahko objekt 37:57 - poruši, ko moramo imeti različne modularne tipe kontejnerjev na voljo, 38:02 - da iz njih sestavimo nek delujoč objekt. Če pa hodite kaj na dopust, 38:10 - pa boste videli, da so v tem trenutku poleg glampinga najbolj zanimivi 38:16 - kontejnerji, ki jih predelajo in pokrijejo navzven, 38:20 - tako da so videti kot zidani objekti. Po dva kontejnerja skupaj povečata 38:27 - širino, data kubaturo, večjo prostornino. Vse to se da narediti 38:32 - za relativno majhen denar, predvsem pa hitro, ker je to mogoče 38:37 - prepeljati, dostaviti kamorkoli, je to ena od realnih možnosti, 38:42 - o katerih se je treba pogovarjati racionalno. O tem mora govoriti 38:46 - stroka, to ni čustveno vprašanje, do katerega bi se čustveno 38:49 - opredeljevali, kaj nam je všeč, kaj nam ni všeč. Za preživetje gre, 38:54 - za oblikovanje teh nujnih con in za preprečitev širjenja okužbe gre. 39:01 - Pa se to že ve? Je Ministrstvo za zdravje oz. delovna skupina 39:05 - za covid 19 že odločila, da je to ta rešitev, ki jo bo izpeljala? 39:11 - Ko bo odločitev sprejeta, vas bomo z njo seznanili. 39:16 - Zdaj pa nekaj teh pisnih vprašanj, ki sem jih dobil pred začetkom. 39:21 - Imam vprašanje v zvezi z aplikacijo OstaniZdrav za Apple in Google, 39:29 - ali sta prilagoditvi posebej za Apple in posebej za Google že bili 39:33 - posredovani v presojanje omenjenima podjetjema 39:36 - in kdaj predvidoma bosta aplikaciji na voljo javnosti, da si bodo dotično 39:41 - aplikacijo lahko posamezniki naložili na svoj mobilni telefon? 39:47 - Jaz sem prišel z dopusta pa sem imel željo naložiti 39:51 - pa žal zadeva še ni operativna, mi je pa državni sekretar 39:55 - mag. Peter Geršak s tem v zvezi posredoval informacijo, 40:00 - ki je najnovejša. Torej, aplikacija #OstaniZdrav 40:05 - za Android operacijski sistem je uspešno prestala testno preverjanje 40:10 - na Google Play trgovini. Za razliko od ostalih aplikacij 40:14 - ima Google v procesu potrjevanja aplikacij, ki uporabljajo Google 40:18 - Exposure Notification Framework rok za potrditev sedem dni. 40:23 - Tako je po uspešno opravljenem testnem pregledu bila v ponedeljek 40:27 - popoldan - se pravi včeraj - poslana produkcijska verzija 40:31 - v pregled podjetju Google. Google bo v roku največ 7 dni 40:36 - potrdil aplikacijo in nato bo, če se bo vlada tako odločila, 40:41 - z 19. 8. na voljo v Google Play trgovini, ampak to velja samo 40:47 - za Android. Aplikacijo #OstaniZdrav za iOS lahko pričakujemo 40:54 - do konca avgusta, odvisno od hitrosti pregleda najprej testne, 40:58 - nato pa produkcijske verzije. Ampak dejstvo je, da približno 41:04 - tri četrt uporabnikov uporablja Android, tako da bi ogromna večina 41:09 - uporabnikov lahko že z 19. ali od 19. dalje začela 41:14 - to aplikacijo uporabljati. 41:18 - Potem je tukaj eno vprašanje, odgovor glede pravil za izvajalce 41:26 - koncertov. Ti trdijo, da so navodila za število obiskovalcev 41:30 - prestroga in kazni prevelike. Ali pripravljate kakšne omilitve? 41:35 - Jaz bom to vprašanje posredoval NIJZ pa na eni od naslednjih tiskovnih 41:42 - konferenc pridem z odgovorom, ali so kje kakšne omilitve. 41:48 - Kot pa vidite, je v tem trenutku bolj aktualno izvajanje nekaterih 41:56 - pogojev in zahtev NIJZ v lokalih kot pa na koncertih; 42:01 - To je vendarle pod nadzorom in uspešno deluje. Mislim, da ima 42:07 - tudi dr. Logarjeva nekaj pisnih vprašanj, na katera lahko odgovori. 42:16 - Vprašanje ge. Lovinčič, Radio Slovenija. V zadnjem tednu 42:20 - je umrlo 6 oseb zaradi covid 19, kar je največ v zadnjem mesecu. 42:24 - So to večinoma starejši ali drugačna starostna struktura, ali so umrli 42:28 - v bolnišnici ali večinoma v DSO? Tukaj gre žal za večinoma oskrbovance 42:35 - doma starejših občanov. Približno polovica jih je umrla v bolnišnici, 42:43 - je pa tukaj zajeta tudi mlajša oseba, ki pa ni imela pridruženih bolezni, 42:49 - tako da, kot sem že poudarila, stvar ni omejena samo na tiste 42:54 - s pridruženimi boleznimi in starejše. Potem je vprašanje 42:59 - ge. Alenke Gabrovec, Slovenec.org. Dr. Beovićeva je pred dnevi rekla, 43:04 - da obstaja tudi možnost, da za vse okužene sploh ne vemo 43:07 - in da so številke dnevno okuženih le nek okvir. Torej po vaši oceni, 43:11 - krat koliko bi morali objavljene številke pomnožiti, da bi dobili 43:15 - bolj realno število trenutno okuženih? Ves čas trajanja epidemije 43:19 - vemo, da je to število ljudi, ki jih testiramo, omejeno, 43:23 - in da je s tega naslova tudi število tistih, ki so pozitivni, omejeno. 43:28 - Nekdo, ki ima zelo blage znake in simptome, se sploh ne bo odločil 43:32 - za obisk zdravnika in na ta način teh, ki imajo blag potek bolezni, 43:38 - ne zasledimo in ne zabeležimo. Kar pa je tukaj, je pa seveda 43:44 - vprašanje, koliko je v resnici teh. Iz teh epidemioloških študij, 43:49 - ki smo jih opravljali tako v Sloveniji kot v drugih državah, 43:52 - se je izkazalo, da je bilo v tem prvem obdobju od marca do maja 43:57 - v stiku z virusom SARS-CoV2 približno dva odstotka Slovencev. 44:04 - Se pravi, številka je večja, težko pa govorimo, ker tu gre tudi 44:08 - potem za asimptomatsko okužene, tako da bi bilo popolnoma nemogoče 44:14 - z nekim faktorjem to množiti in dobiti povsem realne številke. 44:20 - Potem so pa še vprašanja g. Alena Salihovića z Radia Ognjišče. 44:26 - Mediji poročajo o zabavah na obali v enem od klubov 44:28 - brez mask in distance. Kako neodgovorna so tovrstna dejanja? 44:32 - Tukaj gre res za povsem neodgovorno vedenje. Vemo, da so nočni klubi 44:38 - pogosto bili in so še vedno izvor okužbe. Vedeti moramo, 44:43 - da če normalno govorimo, se širijo iz naših ust in naših dihal 44:49 - virusni delci nekje do razdalje dveh metrov. Če kričimo oz. glasno 44:54 - govorimo, se ta razdalja poveča na več metrov, tudi do 10 metrov. 44:59 - Se pravi, ob glasni glasbi seveda glasneje govorimo, 45:03 - distanca je manjša, bistveno večje je tveganje, 45:06 - da pride do okužbe. Znani so namreč tudi opisi, 45:10 - da sploh pri petju se ta virus zelo dobro širi, da nastajajo 45:15 - poleg tega kapljičnega prenosa, ki je najpogostejši, pri petju 45:18 - tudi aerosoli, ki pa ostanejo potem v zraku tudi več ur in na ta način 45:25 - omogočajo okužbo. Naslednje vprašanje je, kako lahko nespametni dogodki 45:30 - poslabšajo epidemiološko sliko? Seveda, tukaj je velik problem. 45:34 - Tukaj imamo veliko število ljudi, predvsem mladih, ki bolezni 45:39 - ne dojemajo kot realno tveganje. Zavedati se pa moramo, da ti mladi 45:45 - prihajajo potem pa v svoje domače okolje. Po zadnjih podatkih mislim, 45:49 - da je bilo to v Sloveniji približno 50 odstotkov ljudi, ki so stari 45:53 - 29 let, še vedno živi v domačem okolju. Tukaj so pa njihovi starši 45:58 - in stari starši, ki pa so potencialno skupina z večjim tveganjem. 46:04 - Lahko imajo tudi ti mladostniki in mlajši odrasli nekoga, 46:08 - ki je imunsko oslabel, pa tega ne želi povedati zaradi tega, 46:12 - ker želi živeti normalno življenje, in seveda lahko nekdo, ki se okuži 46:18 - na takšni zabavi, predstavlja veliko tveganje, in če si predstavljate, 46:23 - kaj pomeni to za epidemiološko službo, poiskati vse kontakte, 46:27 - za katere ni mogoče, ker ne vemo, s kom so bili skupaj na zabavi, 46:33 - je to takšna hudo tempirana bomba. Kako obremenjeni so epidemiologi? 46:39 - Mislim, da sem na to delno že odgovorila. Če si predstavljate, 46:42 - da morajo za vsakega novookuženega izvedeti za vse njegove kontakte 46:49 - vsaj za zadnjih 72 ur, potem si lahko predstavljate, koliko dela je, 46:54 - da potem najdejo še te kontakte, preverijo, za kakšne stike je šlo, 46:57 - ali gre za takšen stik, da je potrebno izdati karantensko odločbo 47:01 - ali je treba samo svetovati, da se samoopazujejo, 47:04 - tako da te obremenitve na terenu so precejšnje. Ob temle zadnjem, 47:09 - ali morebiti pričakujete večji val okužb, ko se bo večina vrnila 47:13 - z dopustov, torej po 15. avgustu? Tukaj je pa odvisno od tega, 47:17 - kako se bodo ljudje na dopustu vedli, kako bodo upoštevali vsa priporočila, 47:22 - ki veljajo tako za čas, ko smo doma, kot tudi za čas, ko smo na dopustu. 47:28 - Virus na dopustu ne počiva, tako da tudi na dopustu so potrebni 47:32 - vsi ukrepi, ki jih izvajamo tudi sicer. Hvala lepa. 47:43 - Hvala lepa dr. Logarjevi, hvala lepa za vsa vaša vprašanja. 47:48 - Ko bomo sklicali naslednjo tiskovno konferenco, vas pravočasno o tem 47:52 - obvestimo, za danes pa hvala lepa za sodelovanje in nasvidenje. 47:56 - -