00:01 - Na svoj pametni telefon si prenesi aplikacijo Ostani zdrav 00:05 - in obvaruj sebe in druge pred covid-19 ter bodi obveščen 00:10 - o izpostavljenosti koronavirusu. 00:13 - Prejmi opozorila in prepoznaj tveganje. 01:31 - Dober dan, lepo pozdravljeni vsi prisotni. Torej, na današnji 01:35 - novinarski konferenci bom kot predsednik Strateškega sveta 01:39 - predstavil predloge sprememb zakonodaje oziroma poenostavitev, 01:44 - ki smo jih pripravili na Strateškem svetu oziroma v treh podskupinah, 01:48 - to je podskupina na davčnem področju, podskupina na gospodarskem 01:52 - področju in podskupina na okoljskem področju. V času od 29. maja 01:56 - do 25. avgusta smo imeli devet sej, na katerih smo obravnavali veliko 02:01 - število predlogov in potem smo nekako izluščili te predloge, 02:06 - ki jih bom predstavil v nadaljevanju. Torej, najprej bom 02:09 - predstavil na davčnem področju, potem gospodarskem in na koncu 02:11 - na okoljskem, s tem, da tiste na okoljskem so zelo specifične 02:16 - in tudi potem predlagam vsem novinarjem, da jih lahko podrobno 02:21 - pregledajo, prav tako vsem novinarjem, kdorkoli bo potreboval 02:25 - kakršno koli pojasnilo, sem na razpolago, če karkoli ne bi 02:28 - bilo jasnega, pri naših spremembah smo težili k temu, da so spremembe, 02:33 - da čim bolj poenostavijo poslovanje, v nekaterih primerih pa tudi 02:36 - predlagamo nižje davke, s čimer se tudi zadeve na nek način 02:39 - poenostavijo. Prva sprememba, ki jo predlagamo, torej, na davčnem 02:44 - področju 28 predlaganih predlogov oziroma predlogov sprememb. 02:48 - Prva je uvedba enega plačilnega računa za akontacijo dohodnine 02:52 - in socialne prispevke. To že imamo na nek način tudi danes 02:55 - pri samostojnih poklicih, ampak mi to predlagamo pri uvedbi 02:58 - tudi na vseh ostalih izplačilih, kot so plače, avtorski honorarji 03:05 - in tako naprej. Potem predlagamo uvedbo enega REK obrazca 03:08 - za vse vrste dohodkov, s tem, da tukaj bi bilo potrebno, 03:12 - da bi se zadeva še bolj poenostavila, bi bilo potrebno 03:14 - uvesti identično obdavčitev, ne bom rekel enako obdavčitev, 03:17 - identično obdavčitev plače, avtorskih honorarjev in pa 03:20 - podjemnih pogodb. Kot zdaj vemo tisti, ki se pač na to spoznamo, 03:24 - da imamo pri teh pogodbah, različne vrste davkov in različne 03:27 - tudi pavšale in tako naprej, tudi na podjemni pogodbi vemo, 03:30 - da imamo poseben davek na določene prejemke. 03:33 - Torej, mi predlagamo, da se nekako uporabi formula iz plač in se 03:37 - prenese tudi na ostala dva, s tem, da se poskuša ujeti 03:39 - identična višina obdavčitve, kot je bila do sedaj, kajti tako 03:42 - ali tako gredo prispevki v blagajne in mislim, da ne bi bilo tu nobene 03:47 - večje razlike, normalno pa je še tukaj tudi čas, dovolj časa 03:52 - za preračune, da se vidi, kaj je in ko bi to tako naredili, 03:55 - bi potem tudi REK obrazec bil dosti bolj enostaven. Potem tudi 03:59 - predlagamo oddajo enega REK obrazca mesečno, torej, vsi tisti, 04:03 - ki se ukvarjate, predvsem računovodje v podjetjih, vsakokrat, 04:07 - ko imamo izplačila nekega honorarja, karkoli je, plača, 04:11 - avtorski in tako naprej, moramo oddati REK obrazec 04:14 - in isti dan plačati akontacijo dohodnine, torej plačati v petih 04:19 - dneh akontacijo dohodnine in prispevke, mi predlagamo, 04:22 - da se uvede en REK obrazec za cel mesec, pomeni, oddali bi ga 04:27 - konec meseca, izplačila bi se tekom meseca izvajala brez plačila 04:32 - prispevkov in dohodnine, konec meseca bi se oddal en 04:37 - kumulativni REK obrazec za vsa izplačila in do desetega 04:40 - v naslednjem mesecu za pretekli mesec bi se plačali. 04:43 - Potem predlagamo neke vrste informativni mesečni obračun 04:47 - davka na dodano vrednost. Pomeni, tudi razmišlja se o tem, 04:51 - da bi se šlo v e-račune, pomeni, da bi vsi izdali e-račune, 04:55 - in potem bi bilo vse skupaj lažje, pomeni, davčni zavezanci bi 05:00 - oddali, FURS-u posredovali vse podatke vseh izdanih 05:04 - in prejetih računov oziroma bi se potem to navzkrižno 05:07 - povezalo in davčna uprava oziroma Finančna Uprava Republike 05:11 - Slovenije bi do 25. v mesecu izdala informativni izračun DDV-ja, 05:15 - zavezanec bi ga imel odloženega na e-davkih, bi ga pregledal, 05:19 - če je vse v redu, bi ga potem do konca meseca plačal, 05:22 - če ne bi bilo v redu, bi se pa te zadeve usklajevale. Na ta način 05:25 - bi davčne zavezance razbremenili oddajanja obračunov DDV, 05:29 - ker mislim, da tehnologija to omogoča. Prav tako predlagamo, 05:34 - kar je, bom rekel, operativna zadeva, skrajšanje roka, po katerem 05:37 - se ne plača akontacija dohodnine od dobička iz kapitala. Vsi vemo, 05:42 - da imamo danes za plačilo davka od dohodkov iz kapitala, 05:47 - torej kapitalski dobiček, imamo roke, prvih pet let se plača 27,5, 05:51 - potem je 20, 15 in deset za zadnjih pet let. Glede na to, 05:57 - da je bila tudi korona čas, da so se ljudem tudi neki dohodki 06:01 - zmanjšali in tako naprej, predlagamo ukinitev tega zadnjega 06:05 - razreda, potem od 15 let naprej, to pomeni, da bi danes namesto, 06:09 - da bi čakali 20 let, po 15 letih ne bi bilo več kapitalskega dobička, 06:14 - vendar moramo še vedeti, da mogoče bo nekdo rekel, 06:18 - da je to nek privilegij, ampak mi smo včasih imeli triletni rok, da si bil 06:21 - oproščen kapitalskega dobička. Prav tako predlagamo znižanje stopnje 06:25 - davkov od dohodka iz kapitala, govorimo o obrestih in dividendah 06:29 - s 27,5 na 25 odstotkov, pomeni, da se vrne na tisto stopnjo, 06:33 - ki je bila pred enim letom. Tudi tukaj ugotavljamo, da zavezanci, 06:39 - tisti, ki niso spremljali spremembe zakonodaje, nekako ne morejo verjeti, 06:43 - da je tako visoka stopnja, da je šla s 25 na 27, za mnoge 06:47 - je že 25 preveč, ker pravijo, to je moj denar, ki ga imam v banki 06:50 - in tako naprej, tako da to je naš predlog, potem predlagamo, 06:55 - da bi se pri oddajanju nepremičnin v najem tudi znižala stopnja 06:59 - s 27,5 na 25 in pa da bi se ukinilo ugotavljanje odhodkov 07:05 - za ugotavljanje dejanskih stroškov. To pomeni, da predložiš dejanske 07:10 - stroške adaptacije, davčna uprava ima s tem veliko težav, 07:15 - zaradi tega, ker so postopki dolgotrajni, tudi zavezanci 07:19 - velikokrat nimajo računov, ne morejo dokazati, tukaj imamo 07:23 - predvsem veliko težav, enostavno nimajo računov 07:26 - za adaptacije in tako naprej, zato pa predlagam, da bi se 07:29 - istočasno zvišal odstotek normiranih odhodkov s 15 na 30 07:35 - odstotkov, kar pomeni, da bi se efektivna obdavčitev 07:39 - teh dohodkov zmanjšala s 23,375, mislim, da je, 07:45 - bi se zmanjšala na 17,5 odstotkov, če štejemo, da se gre za 30-odstotne 07:50 - normirane stroške. Izenačili bi pri samostojnih poklicih, 07:55 - torej s.p.-jih in ostalih, bi izenačili datum, do katerega 07:59 - mora biti plačana akontacija dohodnine in pa socialni prispevki. 08:03 - Danes akontacija dohodnine zapade v plačilo desetega, 08:06 - socialni prispevki do 20., nekateri to spregledajo, zaradi tega 08:09 - predlagamo, da se ta datum prestavi na 20. v mesecu. Potem predlagamo 08:14 - ukinitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov 08:19 - pri prihodkih do 100.000 evrov. Torej, vsi vemo, da imamo danes 08:22 - dve možnosti. Ena možnost, mi pravimo temu mali s.p., prihodki do 50.000, 08:29 - z 80-odstotnimi normiranimi odhodki. V tem primeru ni treba biti zaposlen, 08:36 - v kolikor želiš uveljavljati odhodke do 100.000 evrov, potem mora biti 08:42 - nekdo zaposlen vsaj pet mesecev. Mi predlagamo ukinitev zaradi tega, 08:46 - ker namen pavšalne obdavčitve je poenostavitev poslovanja. 08:50 - Pomeni, to je, da posluje eden, mogoče ima maksimalno enega 08:53 - zaposlenega, in da se njemu to olajša in s tem namenom je tudi pred leti 08:57 - bila zvišana meja za vstop v sistem DDV s 25.000 na 50.000, zaradi tega, 09:02 - da se mu ni bilo treba ukvarjati z obračunavanjem DDV-ja, s tem, 09:07 - da pozneje je prišlo do dviga na 100.000, tukaj tudi opažamo veliko 09:12 - nepravilnosti in enostavno tudi tisti, ki dosega dohodke 100.000, 09:16 - ta že ima tudi dva do tri zaposlene. Opažamo, da nekateri dosegajo dohodke 09:21 - do 100.000 in več, pa nimajo nobenega zaposlenega, a mislim, da to ni bil 09:25 - namen in pa ni namen pavšalne obdavčitve. Potem predlagamo zvišanje 09:29 - dohodninske davčne olajšave s 3.500 na 4.000. Tukaj pa, 09:33 - tudi če bo politika ali kdorkoli mislil, da se lahko zvišajo še več, 09:37 - torej do 4.000, 5.000, 6.000, je stvar odločitve, ali gre za to, 09:41 - da bomo tudi na ta način na nek način ublažili, ne veliko, 09:44 - ampak nekaj malega tudi te naše zdomce, ki delajo v Avstriji, 09:48 - in potem imajo težave, ker imajo doplačila dohodnine v Sloveniji. 09:52 - Predlagamo uvedbo tako imenovane socialne kapice, to je obračunavanje 09:55 - socialnih prispevkov za osebne prejemke nad bruto 6.000 evrov, 09:59 - gre za dosti visok znesek bruto plače. Pomeni, da vsi tisti, 10:04 - ki bi imeli bruto plačo nad 6.000 evrov, bi se prispevki obračunavali 10:08 - samo do 6.000 evrov, to je sigurno, da bi prišlo do nekega izpada 10:13 - socialnih prispevkov, ampak tudi ti ljudje nimajo pokojnine v tej višini, 10:19 - od katere so plačevali prispevke. To ureditev imajo tudi mnoge države, 10:23 - v naši bližini je to tudi Avstrija, zaradi tega pač menimo, da je prišel 10:28 - čas, da to zadevo naredimo, poleg tega je pa treba še nekaj 10:32 - vedeti. Če nekdo ne bo plačal socialnih prispevkov od svoje bruto 10:36 - plače, bo imel toliko višjo osnovo za dohodnino in bo pač plačal 10:40 - toliko večjo dohodnino, tako da tukaj ni čisti izpad, 10:43 - tisti 22,1 odstotek, ampak je še nekaj dohodnine doplačila, 10:47 - je pa tisti drugi odstotek, drugi dohodek, ki se plača 10:51 - na bruto plačo 16,10 odstotkov, pa ga prav gotovo po novem ne bi 10:56 - bilo. Potem tudi predlagamo za mikro in majhna podjetja, 11:00 - da bi se lahko izguba pokrivala tudi za nazaj, torej ne glede 11:05 - na to, koliko dobička si ustvaril, kajti danes imamo omejitev 11:10 - pri pokrivanju izgube. Predlagamo, da se za ta podjetja 11:13 - ukine ta omejitev in se na nek način tudi njim omogoči, da plačujejo 11:18 - davek ali pa plačujejo manj davka, nismo pa šli v zmanjšanje 11:22 - davka od dohodka pravnih oseb, torej, tukaj smo bili nekako mnenja, 11:26 - naj ostane 19 odstotkov. Potem je še ena nova poenostavitev, 11:30 - katero predlagamo, da bi se naredila aplikacija oziroma program 11:35 - na Finančni upravi, da bi se vsi dohodki iz tujine, če govorim 11:39 - o dohodkih iz tujine, dividende in obresti, da ko vložiš napoved, 11:42 - da bi v ozadju bili pripravljeni že vsi mednarodni sporazumi 11:46 - z vsemi kombinacijami, ki jih imajo, potem jaz vložim 11:49 - napoved, dodam šifro države, iz katere sem prejel dividende, 11:53 - torej, program že ve, koliko dividend se mi iz te države prizna 11:57 - in potem lahko čisto enostavno mi program takoj v naslednji 12:00 - minuti izda odločbo, jaz jo lahko tudi plačam in zadeva je zaključena 12:04 - v petih minutah, če ni nobenih težav z informacijskim sistemom 12:09 - in jaz mislim, da bi to bila dokaj velika poenostavitev, 12:13 - na drugi strani pa Finančna uprava lahko zmeraj kontrolira, če je kdo 12:17 - karkoli narobe prijavil, poleg tega pa dobiva Finančna 12:20 - uprava Republike Slovenije podatke po avtomatski izmenjavi 12:23 - podatkov, tako da zavezanci, tudi če bi kdo hotel karkoli 12:27 - nepravilno prijaviti, bi Finančna uprava potem dobila te podatke 12:30 - in bi lahko ob kontroli ugotovila, da je karkoli narobe. Predlagamo 12:34 - ukinitev zmanjšanja davčne osnove za 1000 evrov od obresti 12:38 - prejetih na denarne depozite pri bankah in hranilnicah. 12:41 - Torej, to je ena taka sprememba, ki bo mogoče sprožila določeno 12:45 - polemiko. Dejstvo je, da v bankah te obresti niso več 12:49 - visoke in s to ukinitvijo se tudi te zadeve na nek način poenostavijo. 12:54 - Naslednja poenostavitev, ki jo predlagamo, in tukaj tudi 12:57 - pričakujem, da bodo določeni naredili izračun, je poenostavitev 13:01 - pri obračunu potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. 13:04 - Sedaj vemo, da se to obračunava, moramo povedati, koliko je strošek 13:09 - prevoza avtobusa oziroma vlaka oziroma nekateri uporabljajo 13:13 - najcenejšo vozovnico. Tukaj se potem pojavlja problem, 13:16 - kaj če nekdo nima avtobusa, potem je bilo rečeno, da se mu 13:19 - do prve avtobusne postaje, do prve železniške postaje prizna 13:22 - nadomestilo, prizna kilometrina, znižana kilometrina. Mi predlagamo 13:27 - tukaj, da bi to vse črtali, vse ukinili in da se prevoz na delo 13:32 - obračunava v višini deset centov oziroma 0,10 evra po kilometru, 13:36 - ki ga prevoziš ali prehodiš ali karkoli. Nekateri se tudi vozijo 13:42 - s kolesi. Torej, pri tistih, ki se vozijo izven mesta, bo to 13:46 - nadomestilo višje, pri tistih, ki pa živijo v mestu, se pa lahko 13:50 - zgodi, da bodo sedaj dobili manj, kot so dobili, ko so dobili 13:53 - nadomestilo za mesečno vozovnico. Na področju kriptovalut, to tudi jaz 13:58 - že nekaj let predlagam, pa nikakor ne uspem, torej, 14:01 - sedaj smo se pogovarjali o tem, da bi predlagali obdavčitev 14:04 - dobičkov pri kriptovalutah, da bi jih obdavčili z 20-odstotnim 14:08 - davkom. Torej, dohodnino. Tukaj vem, tisti, ki se s tem 14:13 - ukvarjajo, ki se na to spoznajo, bodo rekli, ja, kaj pa tisto vmes, 14:16 - kaj se dogaja in kaj bo osnova. Torej, predlagamo, da je osnova, 14:20 - za koliko si kupil kriptovaluto in potem, ko si vnovčil v evre 14:24 - na svoj račun, ta razlika bi se obdavčila za 20-odstotnim davkom, 14:27 - dokazovati bi moral, da je bil to identičen nakup oziroma če so 14:31 - bili vmes neki nakupi, s tem, saj pravim, se ne ukvarjamo, 14:34 - tukaj sem imel kar nekaj razprav z nekaterimi, ki se spoznajo 14:37 - na kriptovalute in katerimi, ki želijo, da bi ostalo tako, kot je 14:41 - sedaj, predvsem zaradi tega, ker je zadeva nedorečena 14:44 - in komplicirana. Menim, da te viške oziroma te specialne 14:50 - načine ugotavljanja, lahko ugotavljamo na drugačen način, 14:53 - zaenkrat dajmo obdavčiti to, kar lahko obdavčimo. Pomeni, kupil sem 14:56 - kriptovaluto, prodal sem kriptovaluto, iz denarnice sem 14:59 - spustil denar na moj TRR, to je jasno, da sem dobil nek denar 15:02 - in plačam 20 odstotkov. Drug način je, ko mi nekdo pravi, ja, 15:05 - bo pa nekdo z bitcoini kupil hišo. Če bo nekdo kupil z bitcoini hišo, 15:08 - seveda je kupil hišo in potem, ko se ga lahko vpraša od kod, 15:12 - on bo rekel, kupil sem z bitcoini, se spet ugotavlja, tisti trenutek, 15:15 - ko si kupil hišo, si unovčil svoje bitcoine in se bo ugotavljalo, 15:19 - kdaj si jih nabavljal, kdaj si jih unovčil in normalno, tukaj se bo 15:24 - lahko tudi pojavil problem, ko je nekdo kupil bitcoine, 15:27 - od kod mu denar, kajti moramo vedeti še, da imamo še zmeraj 68.a člen, 15:31 - ki govori o nenapovedanih dohodkih, kjer se bi lahko tudi to ugotavljalo. 15:35 - Nadalje predlagamo obdavčitev z 20-odstotnim davkom izplačil 15:40 - iz družinskih skladov. Torej, nekateri Slovenci imajo 15:43 - v tujini družinske sklade. To so skladi, v katere so vložili 15:47 - svoj denar, če bi oni ta denar imeli na svojem računu in bi dedovali 15:51 - dediči v prvem dednem redu, pomeni, otroci ali pa vnuki, bi to bilo 15:55 - neobdavčeno, oni so denar vložili v sklad, zaradi tega, ker želijo, 15:58 - da ta denar, ki ga imajo, ostane tudi za njihove potomce, 16:02 - ne samo tiste prve, kot so otroci, ampak tudi vnuki in naprej 16:07 - in potem se iz teh skladov občasno izplačuje denar, torej, 16:11 - predlagamo, da ta denar, ki ga dobijo, da se obdavči 16:13 - z 20-odstotnim davkom, v teh skladih, kjer se ta denar 16:18 - izplačuje, se tu šteje za darilo sklada fizični osebi, Finančna 16:24 - uprava pa to danes obdavčuje z dohodnino po lestvici. 16:28 - Predlagamo uvedbo novega šestega dohodninskega razreda 16:33 - za dohodke oziroma za davčno osnovno nad milijon evrov, 16:37 - pri katerem bi bila stopnja deset odstotkov. 16:43 - Pomeni, do davčne osnove en milijon evrov, tisti, ki bi imel tako visoko 16:47 - osnovo, bi plačal približno 486.000 evrov, bi plačal dohodnine, 16:53 - nad tem, to pomeni, če bi nekdo podpisal, zdaj imam enega športnika, 16:57 - ki bo podpisal dobro sponzorsko pogodbo, če bi podpisal sponzorsko 17:01 - pogodbo za dva milijona, bi to v Sloveniji pomenilo 17:04 - obdavčitev približno 980.000, 986.000 evrov. Potem po tej 17:08 - varianti, ki jo predlagamo, bi pa ta davek znašal 586.000, 17:13 - pomeni 400.000 manj, to je znesek, za katerega se prav 17:16 - gotovo ne bo odločil za selitev, kajti selitev ne pomeni, da se jaz 17:19 - samo kot športnik preselim, selitev pomeni tudi, da mora 17:22 - družina z mano iti, otroci hodijo tam v šolo in tako naprej. 17:25 - V Sloveniji se moram odjaviti, ne morem več registrirati avta 17:28 - v Sloveniji in tako naprej. Pri davku na motorna vozila 17:30 - predlagamo ukinitev tega luksuznega davka, ki je bil uveden pred leti, 17:35 - to je tako imenovani 6. AA člen. Vem, da Ministrstvo za finance 17:39 - pripravlja spremembo obdavčitve motornih vozil in upam tudi, 17:43 - da bo to v kratkem urejeno, ampak zaenkrat, če še ne bo 17:46 - urejeno, bo smiselno ukiniti ta zgornji davek, kajti vsaka višja 17:50 - obdavčitev ne garantira tudi višje davčne prihodke 17:55 - in to se je pokazalo predvsem pri avtomobilih, ko so začeli 17:57 - avtomobile kupovati v tujini, predvsem v Nemčiji in na Slovaškem, 18:01 - Slovenija je potem izgubila tudi tisti osnovni DDV, ne, da ni dobila 18:04 - še DMV-ja. Potem pa predlagamo še sledeče. Vsi vemo, da ko imamo 18:08 - dohodnino, ko dobimo dohodninsko odločbo, da se vsako leto odločimo, 18:13 - komu bomo namenili pol odstotka svoje dohodnine, zdaj vemo, da vsa 18:18 - društva, vse ustanove imajo težave s financiranjem in bi jim prav gotovo 18:22 - veliko pomenilo, če bi se ta odstotek povečal. Mi predlagamo povečanje 18:27 - tega odstotka z 0,5 odstotka na en odstotek. Zdaj, kaj to pomeni 18:31 - v zneskih? V trenutni situaciji, ko imamo 0,5 odstotka, je to 18:35 - približno deset milijonov, ampak samo približno polovica 18:39 - se jih odloči, da namenijo ta dohodek nekomu. Pomeni, 18:42 - pet milijonov denarja se nameni določenim ustanovam, društvom 18:45 - in tako naprej, nevladnim organizacijam. S tem, da pred leti 18:50 - je bila sprememba na ta način narejena, da se je tudi preostalih, 18:54 - tistih, ki se niso odločili, komu bodo namenili, da se je 18:58 - tudi tisti odstotek delil po nekih kriterijih. Torej, zdaj govorim 19:01 - o mojem osebnem mnenju, je, da če sem se jaz odločil, 19:05 - da nekomu namenim, potem sem njemu namenil in to mora biti 19:08 - namenjeno njemu. V kolikor sem se odločil, da tega ne bom 19:11 - namenil nikomur, sem se odločil, da to pustim proračunu. 19:14 - Zaradi tega menim, da zdajšnja ureditev ni ravno najboljša. 19:17 - Potem predlagamo tudi zvišanje odstotka, ki bi ga lahko davčni 19:21 - zavezanci, pravne osebe, tisti, ki opravljajo dejavnost, 19:24 - namenili za donacije, vsi vemo, da danes lahko za donacije 19:28 - namenimo skupaj 0,5 odstotka, kajti imamo 0,3 in 0,20, 19:34 - to se v glavnem namenja tudi nekim društvom in ustanovam, 19:37 - tudi v tem primeru predlagamo, da se ta odstotek zviša 19:42 - in to na 20 odstotkov, namesto zdajšnjih 0,5. Nekdo bo rekel, 19:49 - da bo lahko prišlo do kakšnega izpada. Jaz mislim, da kakšnega 19:52 - večjega izpada ne bo prišlo, po drugi strani pa tudi morate 19:56 - vedeti, če se nekdo odloči, da bo nekomu dal 10.000 donacije, 20:00 - se on odpoveduje vsem 10.000. Njemu bi bilo lahko boljše, 20:05 - da bi si teh 10.000 pustil na računu, plačal vse davke, 20:08 - ki jih mora plačati maksimalno 40 odstotkov, bi mu ostalo 20:11 - 60 odstotkov, pomeni, mi moramo stimulirati, da se nekdo odloči, 20:14 - da daje donacije določenim ustanovam. Potem bi bilo treba 20:18 - čim prej uvesti davek na obdavčitev nepremičnin. Jaz pričakujem, 20:22 - da se bo to zgodilo, v naslednjih letih še ne in tukaj normalno, 20:26 - ta davek bo zamenjal obstoječe tri davke, torej, to so NUSZ, 20:29 - davek na premoženj in pa nadomestilo za gozdne ceste. 20:33 - Zdaj, ena sprememba pri upokojencih. Predlagamo, da se upokojencem 20:37 - omogoči, da po upokojitvi še naprej delajo, pomeni, lahko dela, 20:41 - brez omejitev, ni jim treba zmanjševati pokojnine in nič, 20:45 - dobi celo pokojnino in dobi celo plačo. Normalno, od te plače 20:48 - tudi plačuje celotne prispevke. Naslednja zadeva se nanaša 20:54 - na davčni postopek. Opažamo, torej, vsi vemo, da so inšpektorji 20:58 - pri svojem delu samostojni, govorim o davčnih inšpektorjih 21:02 - oziroma finančnih inšpektorjih, včasih se pa pojavijo določene 21:05 - težave in v takih primerih menimo, da bi se moral v te postopke 21:11 - vključiti direktor Finančnega urada, torej mora imeti pristojnost, 21:14 - da potem tudi direktor Finančnega urada ugotavlja, ali je ta odločitev 21:18 - pravilna ali ne, tam, kjer pa postopki potekajo normalno, 21:21 - kar je velika večina postopkov, lahko rečemo, več kot 90 odstotkov, 21:24 - da ni kakšnih težav, tam bi se pa odločba izdala. 21:29 - Potem predlagamo poenostavitev pri obračunavanju prispevkov 21:33 - delodajalca in delojemalca. Torej, danes imamo bruto plačo, 21:37 - ki je sestavljena na sledeč način: od bruto plače se odštejejo 21:40 - prispevki 22,10 odstotka, potem plačamo akontacijo 21:43 - dohodnine in na koncu dobimo neto plačo. Na to bruto plačo 21:48 - se še plačajo prispevki, po stopnji 16,10 odstotka. 21:52 - Govorim o skupnih prispevkih. To so zdravstveno, starševsko 21:54 - varstvo, pokojninsko zavarovanje in tako naprej, poškodba pri delu, 21:57 - za zaposlovanje. Torej, v tem primeru predlagamo, da bi se, 22:03 - gre res za revolucionarno spremembo, da bi delodajalec, 22:07 - ki izplačuje plače, plačal to vse v enem znesku. 22:11 - Pomeni, ne bi več govorili navzven o delodajalcu, ampak delojemalcu, 22:15 - seštevek obeh prispevkov bi bil seštet in nakazan v enem 22:19 - znesku, kar pomeni, da delavci v svoji bruto plači ne bi imeli več 22:24 - prikazanih prispevkov, ampak bi imeli samo bruto plačo 22:28 - minus akontacija dohodnine in to bi bila potem njegova neto 22:31 - plača, kajti mnogokrat kdo sprašuje, zakaj imamo sploh 22:34 - prispevke na bruto plačo. Enostavno zaradi tega, ker se 22:37 - mora računica nekako na koncu iziti. Potem imamo še eno 22:42 - zadevo v zvezi z upokojitvijo. Ko zaposleni izpolni zakonske 22:45 - pogoje za upokojitev, mi predlagamo, da mu avtomatsko 22:48 - preneha delovno razmerje. In ko mu delovno razmerje preneha, 22:52 - potem postane upokojenec, potem se pa lahko on s svojim 22:56 - prejšnjim, predhodnim delodajalcem dogovorita, ali bo nadaljeval 22:59 - zaposlitev in potem se iz upokojitve vrne nazaj na zaposlitev, 23:02 - na ta način je tudi delodajalcu omogočeno, da lahko odločajo, 23:06 - s kom bodo delali še naprej, po izpolnitvi pogojev za upokojitev. 23:12 - Potem imamo še naslednjo zadevo, boljša dostopnost 23:15 - zaposlenih na Finančni upravi Republike Slovenije v času 23:18 - uradnih ur. Tukaj je bilo kar nekaj pripomb zavezancev, 23:22 - kajti vsi tisti, ki kličemo velikokrat na Finančno upravo, 23:25 - vemo, da se nam oglaša avtomatska centrala, razen na posebnem finančnem 23:28 - uradu, kjer se oglasi fizična oseba in vas preveže naprej, se nam oglasi 23:34 - avtomat, ki vas poziva, pritisni ena, pritisni dva, pritisni tri, potem ko 23:38 - pritisneš tri, te spet vpraša za ena, dva in potem te vpraša za davčno 23:42 - številko in na koncu ti lahko reče, čakalna doba je osem minut 23:45 - in 30 sekund. Torej, nihče nima niti volje niti želje, da bi 23:50 - tolikokrat klical, to pomeni tudi fizično to, da lahko, kako je 23:54 - bilo v preteklosti, v preteklosti je 500 zavezancev klicalo 23:57 - 500 referentov in so imeli njihovo direktno številko, so jih 24:00 - poklicali in so res zadeve uredili. Danes teh 500 kliče mogoče 24:04 - na pet ali na deset številk. Si predstavljate, kakšna vrsta 24:07 - je to? Mogoče je bilo to narejeno na Finančni upravi zato, da se ne bi 24:11 - kakšen referent navezal na svoje podjetje, ampak jaz mislim, 24:14 - da za to ni nobene potrebe in glede na to, da je tudi predlog 24:17 - gospodarstva, da se to spremeni, torej mi predlagamo, da se ta 24:21 - zadeva uredi. Naslednja zadeva, ki se tiče državne uprave, 24:26 - kjer bi pa tudi veliko pomenila, ta sprememba bi veliko pomenila 24:30 - pri odpravi administrativnih zadev, danes se plače v državni 24:33 - upravi izplačujejo petega v mesecu. To za sabo potegne veliko 24:36 - administracije, predvsem pri tistih, ki imajo potne stroške ali pa 24:40 - akontacije potnih stroškov, torej, zmeraj, ker je nemogoče 24:44 - od prvega do petega vse pripraviti, plače morajo biti pa 24:46 - že prej pripravljene, je nemogoče, da bi nekdo tako hitro pripravil 24:50 - vse zadeve, in potem se izplačujejo akontacije potnih 24:54 - stroškov, akontacije ne vem, česa in potem naslednje leto 24:58 - se dela poračun teh akontacij in se dajo že nove akontacije, 25:01 - če nekdo spet potuje. Zaradi tega predlagamo, 25:03 - da bi se postopoma prešlo iz petega v mesecu na 15. v mesecu, 25:08 - to pomeni, do 15. bi se to lahko vse uredilo, ne bi bilo nobenih težav 25:11 - z administriranjem, ne bi bilo možnosti, da pride do napak, 25:16 - ta prehod, tukaj se je treba tudi predvsem pogovarjati s sindikati 25:20 - in zaposlenimi, ta prehod, torej naše razmišljanje je, da bi bil postopen, 25:24 - torej ne naenkrat za deset dni, ampak postopoma, torej vsak 25:27 - mesec za dva dni, da se lahko uredijo tudi trajniki in tako 25:30 - naprej, ampak to je naša ideja, ki bi zelo poenostavila poslovanje 25:35 - tistih, ki delajo obračune, plače v državni upravi, ampak bomo 25:39 - videli, kakšni bodo predlogi tistih, ki mogoče nasprotujejo 25:43 - tej ureditvi. Zdaj na gospodarskem področju predlagamo avtomatizacijo 25:49 - izpolnjevanja obrazcev v javni upravi, pomeni, če jaz pridem tja 25:53 - in se pokažem in se izjasnim z matično številko podjetja, 25:55 - mi ni treba dati nobenega podatka več, vse je tam. 25:58 - Torej, lahko pogledajo v Ajpes, lahko pogledajo vsepovsod, 26:01 - vidijo, da sem to jaz kot direktor, vidijo, da je to podjetje, v katerem 26:04 - sem jaz direktor in vse podatke imajo tam, ni treba, da bi jaz 26:08 - zbiral neko dokumentacijo in jo nosil k njim. Prav tako 26:12 - nekatere moti, da imamo več različnih registrov, torej, da bi 26:17 - bil en register za vse subjekte, ne pa, da bi bilo več registrov, 26:22 - potem se tudi pojavlja, da moramo poročati eni ustanovi, 26:25 - drugi ustanovi, tretji ustanovi, torej, zadevo je treba tako urediti, 26:29 - da se poroča samo enkrat, vse ustanove naj povedo, 26:32 - katere podatke potrebujejo, ti podatki se bodo zbrali na enem 26:35 - mestu in potem ustanove naj iz tega mesta pobirajo tiste 26:39 - podatke, ki jih potrebujejo, ne pa, da se zavezanca nenehno 26:42 - maltretira z nekim poročanjem, potem pa pozabi poročati, 26:45 - pa ga čaka kazen ali pa kaj narobe poroča, pa ga spet čaka 26:48 - kazen. Torej, namen poslovanja ne sme biti kaznovanje 26:52 - in lovljenje na napakah, namen poslovanja mora biti, 26:55 - da se sproščeno posluje in da to, kar počneš, delaš 26:57 - z veseljem. Potem imamo, da bi šlo za enkratno posredovanje 27:01 - podatkov državnim organom. To, kar sem že povedal, 27:04 - ne vsakemu posebej. Potem imamo naprej vse vloge, 27:09 - torej, tukaj imamo tudi veliko težav. Mi vložimo neko vlogo na kateri koli 27:13 - državni organ, in potem oni pravijo, v roku odločitve 30 dni. In praviloma 27:18 - se dostikrat zgodi, da nas kličejo 30. ali pa 28. ali 29. dan 27:22 - in zahtevajo dopolnitev in potem se zadeva še vleče, torej, ta zadeva bi 27:26 - se morala urediti tako, da se zadeve poenostavijo, da ko že dobi vlogo, 27:30 - mi takoj pošlje nek poziv, če je treba karkoli dopolniti, 27:34 - če ni treba nič dopolniti, pač odloči. Če smo popolnoma 27:38 - normalni in če razmišljamo, ali nekdo odloči zmeraj 28. dan 27:42 - ali odloči zmeraj peti dan, je skoraj identično, samo ujeti 27:46 - moraš enkrat ta ritem, da začneš odločati petega ali desetega 27:49 - v mesecu. Potem predlagamo poenostavitve pri refundaciji 27:53 - bolniških. Tukaj opažamo, da če neko podjetje dobi zaposlenega delavca 27:58 - v svoje podjetje in je bil ta prehodno zaposlen drugje, 28:01 - in potem se uveljavlja bolniška, se gleda celoletno povprečje, 28:05 - da ne morejo dobiti podatka za zaposlitev v njegovih prvih 28:09 - štirih, petih mesecih in potem normalno se ta refundacija tudi 28:13 - zavrne. Mi predlagamo, da bi mi kot podjetje oziroma kot podjetniki 28:17 - Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije oddali samo bolniški list. 28:22 - To je že danes tako ali tako elektronsko, Zavod ima vse podatke 28:26 - o vseh zaposlenih in bi nam lahko on naredil obračun te bolniške in tudi 28:31 - uredil, da bi se ta bolniška nakazala in tako naprej. 28:34 - To zahteva prav gotovo nekaj sprememb, ampak mislim, 28:37 - da za to obstajajo tudi razpoložljive kapacitete, 28:41 - da se to lahko naredi. Nadalje predlagamo naslednjo točko, 28:45 - ki jo imamo, to je sedma točka pri teh ... Poenostavitev prezapletenih 28:51 - postopkov v delovanju podpornih agencij. Tukaj vemo, da je veliko 28:54 - pripomb na delovanje AVK in ARSO. Nekaj se zdaj te zadeve 28:59 - popravljajo, ampak menim, da ni potrebe, da se toliko 29:04 - zavlačuje pri določenih dovoljenjih in tukaj so predvsem podjetja 29:08 - imela veliko pripomb in zaradi tega predlagamo, 29:11 - da se te zadeve uredijo, kajti v končni fazi, to, kar ves 29:14 - čas trdim, država dela za svoje državljane in jih pri tem njihovem 29:18 - poslovanju ne sme ovirati. Predlog je tudi, da bi se uvedla 29:21 - tako imenovana zlata vizumska shema, pomeni, neki tujec, 29:24 - ki bi vložil določen znesek denarja, ali je to milijon ali dva, 29:27 - investicije v Slovenijo, bi lahko dobil v Sloveniji bivalno dovoljenje 29:31 - ali pa tudi državljanstvo, to je zdaj prepuščeno vsakemu, 29:34 - torej, nekatere države to zadevo imajo. Prav tako bi bilo, 29:39 - to, kar smo zdaj doživeli, da je pač v tem covidu se zelo 29:42 - razvilo delo od doma. To delo dokaj poenostavi, 29:45 - torej, prvo zmanjša stroške, poenostavi poslovanje, ljudem 29:49 - omogoči bolj normalno življenje, da so lahko tudi s svojimi doma, 29:53 - tukaj predlagamo, da bi se bolj podrobno to delo od doma 29:56 - uredilo, da ne bi bilo kakršnih koli težav, mogoče, da bi se 29:59 - naredilo neko novo razmišljanje. Veliko pripomb je bilo tudi 30:02 - na dolgotrajne postopke pridobivanja delovnih dovoljenj 30:05 - za tujce. Mislim, da bi se moralo zadevo tukaj urediti in predvsem 30:08 - tudi omogočiti poslovanje preko elektronske pošte. 30:11 - Pri upokojitvi so določeni predlogi, da naj ZPIZ spremeni neka določena 30:17 - interna navodila, potem se pojavljajo ovire pri poslovanju 30:22 - s FURS-om, to je tisto, kar sem prej govoril, sprememba 30:24 - referentov in klicanja na tiste avtomatske centrale, potem predlog 30:28 - je tudi, da Inšpektorat Republike Slovenije objavlja na spletni strani 30:31 - svoje stališče in mnenja, da se lahko zavezanci prilagodijo 30:34 - in vidijo, za kaj gre. Lahko bi se naredile še določene poenostavitve 30:38 - aktivnosti na točki e-VEM. Potem tisto, kar sem že prej 30:42 - povedal, pojavlja se tudi problem poročanja Statističnemu uradu. 30:47 - To so ti podatki, kateri bi lahko bili urejeni, tisto, kar sem 30:50 - povedal pod prvo točko, da bi bili ti podatki že urejeni 30:53 - v tistih zadevah, ko bi bila enotna baza podatkov, bi pač 30:59 - Statistični urad vzel tiste podatke, ki jih potrebuje. Potem se predlaga 31:03 - poenostavitev pri čezmejnem poslovanju. Pomeni, nekdo, 31:06 - ki gre v neko drugo državo delat za 24 ur ali pa 48 ur, 31:09 - da se ta zadeva poenostavi, da ni treba izpolniti vso 31:12 - papirologijo, ki jo potrebuješ in pa tudi, da obrazec EA1 bi se 31:16 - lahko izpisal elektronsko z interneta, da ni treba čakati 31:19 - na njega, kajti če so vsi prispevki plačani, ni nobene zadeve. 31:22 - Da ne bom predolg, torej, še imamo naprej okoljske 31:26 - spremembe. Torej, na področju okolja je tudi 30 sprememb. 31:29 - Področje okolja je zelo komplicirano, torej, tukaj predvsem 31:32 - zavezanci predlagajo poenostavitve pri izdaji gradbenih 31:36 - dovoljenj, poenostavitve pri raznoraznih zadevah. 31:40 - Torej, mi smo pripravili določene predloge, ampak treba se je 31:43 - zavedati, da je v fazi sprejemanja gradbeni zakon, da so v fazi 31:46 - sprejemanja določene uredbe, ki bodo to poslovanje dokaj 31:49 - poenostavile, tako da zaenkrat ne bi izpostavljal vseh teh 31:52 - zadev tako podrobno, kajti mislim, da je bilo dovolj s temi, ki smo 31:56 - jih imeli, če se bodo pojavljala kakšna vprašanja, smo vam 31:59 - na razpolago in tako kot sem povedal že uvodoma, če novinarji 32:01 - potrebujete kakšna vprašanja, bodisi novinarji bodisi kdorkoli 32:05 - drugi, smo na Strateškem svetu na razpolago in bomo vse zadeve 32:09 - pojasnili, kaj smo mislili v konkretnih primerih. 32:12 - Toliko. Hvala. Zdaj, če ima kdo kakšno vprašanje, 32:18 - prosim. -Anton Dolenc, Svet 24. 32:30 - Zanima me, koliko je pri teh vaših predlogih igrala vlogo 32:34 - koronakriza kot taka, koliko pa bi jih predlagali tudi sicer, 32:38 - če ne bi bilo krize? Kot drugo pa, koliko ste vi pri tem, zdaj, 32:43 - pred današnjim dnem komunicirali z vlado? Se pravi, koliko lahko 32:47 - pričakujemo tega, da bi prišlo v vladni predlog? -Torej, kar se 32:52 - tiče teh zadev, prav gotovo je korona nekaj vplivala, predvsem 32:55 - v tistem delu od doma, potem pri zmanjšanju določenih davkov, 32:59 - ki jih predlagamo glede na situacijo, ki je, torej, korona je, 33:03 - ampak drugače tudi, če ne bi bilo korone, bi bili predlogi isti, 33:07 - če gledate predvsem na področju davkov, je veliko predlogov, 33:10 - o katerih sem jaz pisal in govoril že leta 2011, če greste gledat 33:14 - poročilo Fiskalnega sveta iz leta 2011, boste videli veliko število 33:18 - teh predlogov. Res, da je žalostno, da je minilo devet let od takrat, 33:22 - ampak teh sprememb je bilo že takrat veliko. Kar se tiče drugega 33:27 - vprašanja, normalno, vlada je tista, ki bo odločala, kaj bo predlagala 33:31 - Državnemu zboru. To pomeni, da je bila to njihova odločitev, normalno, 33:36 - mi smo to zadevo tudi že predstavili včeraj poslancem 33:40 - koalicije, tako da jaz pričakujem, da sedaj bodo vsi pogledali, 33:44 - tudi ostali, ko bo objavljeno v medijih, bodo vsi ostali 33:48 - tudi to dobili in potem bo zadeva šla naprej, pričakujemo normalno 33:52 - kakšne pripombe, pričakujemo dodatne predloge in tako naprej, 33:55 - ampak če želimo določene spremembe sprejeti do konca leta, določene 33:59 - se pa da sprejeti, mi predlagamo, da bi to bilo čim prej, s tem, 34:03 - da kar se tiče spremembe informacijskega sistema, 34:06 - pomeni informativni izračun DDV-ja, en REK obrazec in tako naprej, 34:10 - to smo pa razmišljali, da bi se uvedlo z naslednjim letom 1. aprila, 34:14 - zaradi tega, da minejo še bilance in tako naprej, da ne bomo vse 34:17 - rinili v začetek novega leta. 34:23 - Zdaj, tukaj so številne olajšave predvidene. Ste tudi že kaj 34:28 - računali posledice na proračun in morda pač, kako bi se potem 34:32 - to uravnotežilo? -Ne, to so naši predlogi. Torej, pazili smo, 34:35 - zdaj, če grem po vrsti, pri šestem dohodninskem razredu 34:39 - ni nobenega izpada. Pomeni, lahko je samo plus, če bi nekdo 34:42 - ostal. Pri zmanjšanju obdavčitve s 27,5 na 25, to pomeni 34:47 - pri kapitalskih dohodkih, ne pričakujemo nobenega izpada, 34:51 - zaradi tega, ker jaz vam povem iz prakse, mnogi si dividende 34:53 - danes ne izplačujejo zaradi višjega davka in čakajo, da se bo 34:56 - enkrat v bodoče s tem nekaj zgodilo. Pomeni, to je popolnoma 34:59 - enostavno. Lahko si nekdo pridobi podatke na FURS-u, 35:01 - koliko je bilo izplačanih dividend v prvih osmih mesecih, s tem, 35:04 - da moramo upoštevati tudi korono, moramo upoštevati, 35:06 - da so mnogi izkoristili olajšave in zaradi tega imajo prepoved 35:10 - izplačila dividend, to prav gotovo vpliva, ampak jaz menim torej, 35:13 - zmeraj, če je nižji davek, je več izplačil in danes mnogi 35:16 - razmišljajo, da si dividende ne bodo izplačali, pa čeprav gre 35:19 - za 2,5-odstotni točki. Potem imamo druge olajšave 35:23 - pri tisti socialni kapici, tam je normalno pričakovati, 35:27 - da nekaj bo izpada, ampak jaz pri tem ne pričakujem, da bo to 35:30 - kakšen velik izpad, ampak s tem bomo spet, veste, mi moramo 35:33 - vedeti, da je nam multinacionalk šlo iz Slovenije ravno zaradi te 35:38 - visoke obdavčitve. Torej, jaz, ko sem prihajal na to tiskovno 35:40 - konferenco, mi je kolega iz Beograda, ki je v Beogradu, 35:43 - mi je poslal, da je na Financah objavljena oziroma napovedana 35:47 - ta tiskovna konferenca, in bi dal samo za primerjavo, 35:50 - kajti bil sem tudi direktor Davčne uprave v Beogradu. 35:54 - Če imaš v Sloveniji 10.000 bruto plače in če imaš v Beogradu 10.000 35:59 - bruto plače, je razlika v neto plači 3700 evrov. Zaradi tega, 36:03 - ker v Srbiji imajo socialno kapico nekje na 2300, 2400 evrov 36:08 - in imajo fiksno dohodnino pri plači deset odstotkov. 36:11 - Mi imamo pa 50. Pomeni, vsakdo, ki razmišlja, da bi imel 36:15 - sedež neke svoje multinacionalke ali pa podjetja v Sloveniji 36:18 - oziroma v Sloveniji, v Ljubljani ali pa v Beogradu, se bo raje 36:21 - odločil za Beograd, ker bo zaposlenim več ostalo in jaz si 36:24 - želim, da se to na nek način počasi začne vračati v Slovenijo, 36:27 - pomeni, pri teh spremembah, kjer bo mogoče vizuelno največ 36:30 - izpada, mi pričakujemo, da bomo nekoga dobili, da se bo 36:33 - ta zadeva poravnala, je pa nemogoče, torej, tisti, ki lahko 36:36 - reče, da bo lahko izračunal točen izpad, je pa nemogoče. 36:40 - In prav tukaj, pri tem novem dohodninskem razredu se zdi, 36:45 - da računate, da bi se morda v Slovenijo vsaj vrnili nekateri 36:48 - športniki. Morava biti aktualna, v teh dneh se ravno Tour de France 36:52 - odvija. Vemo, Roglič se je lani ... -Nisem gledal, koliko nagrad sta 36:56 - dobila, ampak danes sem videl samo naslov, koliko je dobil kdo 36:59 - nagrade, in Pogačar je dobil več kot Roglič, ampak veste, 37:01 - to so vse te zadeve, kaj bi lahko bilo obdavčeno v Sloveniji. 37:04 - Ampak tudi vemo, Roglič naj bi prejemal neke tri milijone plače. 37:09 - Kakšna bi bila potem po vaše tako na hitro razlika? -Torej, če zdaj 37:12 - govoriva o davčni osnovi, govorila bova o netu znesku, kajne. 37:15 - Recimo, da bi on teoretično dobil tri milijone neto, tri milijone neto, 37:20 - če bi to prijavil pri nas, če rečeva, da zdaj do enega milijona neto, 37:25 - bi imel 486.000, za druga dva milijona bi imel pa en milijon, 37:29 - pomeni, on bi plačal milijon in pol, če rečeva po domače, dohodnine, 37:33 - po tem predlogu, ki ga mi predlagamo, bi bilo pa samo 37:36 - 700.000 evrov. In jaz delam veliko s športniki, veliko delam 37:39 - s športniki, ki gredo v tujino, tudi za poslovneže, ki gredo 37:43 - v tujino, tukaj so velikokrat težave predvsem zaradi družin. 37:47 - Torej, družina želi ostati v Sloveniji, v Sloveniji je lepo 37:49 - živeti, tukaj imamo tudi dobre šole in tako in ne želijo tega šoka 37:53 - otrokom povzročati s selitvijo, tudi, kot sem že prej povedal, 37:57 - soproge nimajo tam kaj početi, zaradi tega, ker so vse 38:00 - prijateljice v Sloveniji, tako da jaz mislim, da to moramo 38:03 - znati izkoristiti, nihče pa zaradi tega novega razreda ne bo 38:06 - prikrajšan in tudi izpada ne bo, lahko je samo dodatni denar. 38:09 - Še zadnje vprašanje, ta mini davčna reforma; je pri snovanju 38:13 - teh ukrepov kakorkoli sodeloval tudi Rok Snežič? Ste se tudi 38:18 - z njim kaj pogovarjali? -Ne, ne, ne, Rok Snežič tukaj 38:20 - ni popolnoma nič sodeloval, tudi ni nobene potrebe, kajti če 38:22 - boste šli primerjat te predloge in moje predloge v poročilu 38:27 - Fiskalnega sveta iz leta 2011, boste videli, da jih je od takrat 38:29 - veliko in mislim, da pri davkih ne potrebujem nobenega nasveta 38:32 - od nikogar. -Dobro, hvala. -Jurij Šimac, časnik Finance. 38:37 - Glede socialne kapice, ki ste jo omenjali, postavili ste 38:41 - mejo pri 6000 evrih. Zdaj, dolgo časa se že pogovarjamo 38:45 - v Sloveniji o obremenitvi stroškov dela in tako naprej. Ta meja 38:50 - mogoče, zanima me, kako ste jo postavili? Zdi se razmeroma visoko 38:54 - postavljena. -Glejte, povem, kako se je postavila. Torej, 38:57 - pred leti je bilo govora o socialni kapici, mislim, da je bilo nekje 38:59 - na 2500, nekaj takšnega. Jaz menim, da je 2500 prevelik 39:03 - izpad dohodkov, Avstrijci jo imajo, kolikor vem, na 5500, 39:08 - nekaj takšnega. Jaz menim, da mora biti, če hočemo kapico 39:12 - uvesti, mora biti meja taka, da bo sprejemljiva za vse. 39:15 - Pomeni, če bi bila dosti nižja, prav gotovo ne bi bila sprejemljiva, 39:18 - ta je toliko visoka, da nimamo tako velikega števila zavezancev, 39:23 - ampak bom rekel, prejemnikov tako visoke plače, in mislim, 39:26 - da je to meja, katera bi lahko šla, potem pa lahko z leti 39:29 - ugotavljamo, jo lahko nižamo ali pa ne, ampak glejte, kako je. 39:33 - Pri vseh zadevah je, včasih nekdo vpraša, zakaj se nekdo 39:36 - odloči ali pa zakaj smo se odločili, ko smo delali zakonodajo, 39:39 - ali tukaj ali v Srbiji, za neko stopnjo. Pač se odloči, da se 39:42 - izbere za neko stopnjo, ni nobenih pretresljivih izračunov, 39:45 - zaradi tega, ker izračuni, veste, da ti dvigneš stopnjo, 39:48 - ti ne bo prinesla toliko davka, kot si mislil, da ti bo prinesla, 39:51 - ampak bo reakcija zavezancev kontra, tako da to je čisto en tak 39:54 - moj osebni občutek. -Pri vseh teh predlogih, sploh teh 39:57 - iz davčnega področja, to delate kaj v sodelovanju 40:00 - z Ministrstvom za finance ali? -Ne, ne, to je bil Strateški svet, 40:04 - zdaj, normalno, Ministrstvo za finance bo moralo to pogledati, 40:07 - verjetno tudi pričakujem, da bodo tudi kakšne pripombe, 40:09 - kajti oni morajo skrbeti za proračun in tako naprej, 40:12 - ampak jaz pravim, mi smo dali to zdaj od sebe, zaradi tega, 40:14 - ker delali smo dejansko, kot sem rekel, tri mesece, 40:17 - devet sej je bilo v tem času, mnogi novinarji so že spraševali, 40:20 - kaj in kako in jaz menim, da je zdaj pravi čas, da to damo 40:24 - v javnost, potem se bo pa videlo, kaj se bo zgodilo, koliko od teh 40:26 - ukrepov bo ostalo, ali bo teh 30, če govoriva o davčnem področju, 40:30 - ali bo ostalo deset ali 15 ali kakorkoli, da se vsaj nekaj 40:35 - začne delati, kajti tisto čakanje se meni ne zdi pravilno, dajmo ven 40:40 - in se pogovarjajmo. -Dobro. Še ena stvar, zadnje vprašanje, 40:44 - omenjali ste, če se ne motim, v deveti točki normirane s.p.-je. 40:48 - Tam nisem čisto razumel, kakšno spremembo predlagate, 40:52 - normirani s.p.-ji ... -Ukinja se tistih 100.000. -Ja. 40:56 - Ostane samo 50.000, nobena kombinacija 150.000, 300.000 41:01 - v dveh letih, to pomeni, 50.000, ko 50.000 doseže, začneš voditi 41:05 - knjige. Tako smo že imeli pred mnogimi leti, normalno, 41:08 - zdaj pa nekaj, veste, zavezanci, kako oni reagirajo. On pride 41:11 - septembra do 49.000 in zadnja faktura je oktobra 1000 evrov. 41:16 - Potem jih pa ne izdajajo več, potem pa januarja izda za tri mesece. 41:19 - Torej, to bo že Finančna uprava ugotavljala v pregledih, to se zelo 41:22 - enostavno vidi, sploh tisti, ki imajo neke pogodbe, tako da jaz 41:25 - jim ne priporočam, bodimo pošteni, naj bodo v tem pavšalu samo tisti, 41:29 - ki imajo dejansko nižje prihodke. -Dobro, hvala lepa. -Pa še nekaj bi 41:32 - povedal. Torej, pri tej obdavčitvi, torej, mi imamo zdaj pri teh 41:36 - normirancih obdavčitev štiri odstotno dohodnino. Mi se pa tam 41:39 - pogovarjamo o tistih zadevah, ki plačujejo po 50 odstotkov. 41:43 - In še nekaj je zadeva. Po tem predlogu, ki smo ga mi 41:46 - pripravili, pomeni samo 50.000 evrov, prej sem še pozabil 41:49 - povedati, da predlagamo tudi znižanje normiranih odhodkov 41:52 - z 80 na 60, bi se obdavčitev, efektivna, povečala s štiri odstotke 41:56 - na osem odstotkov, ampak to je še zmeraj, zmeraj zelo malo. 41:59 - Tako da jaz pričakujem, da lahko, da bo imel kdo pripombe, 42:03 - predvsem tisti, ki imajo visoke, če rečemo, velike s.p.-je, 42:06 - normiranci, ampak mislim, da moramo biti pošteni do sebe. 42:10 - Jaz bi samo še nekaj. -Ja? -Glede te zlate vizumske sheme. 42:17 - Ja. -Če lahko malo razdelate, na koga s tem cilja Slovenija. 42:21 - In v bistvu, kakšno sporočilo pošilja. -Kakšno sporočilo pa imate 42:26 - v glavi? -Kakšno sporočilo pošilja tujim podjetnikom ali pa? 42:31 - Glejte, tukaj nekatere države to zlato vizumsko shemo imajo, 42:35 - pomeni, da nekdo, ki vloži en milijon ali pa dva milijona 42:38 - evrov v neko nepremičnino ali pa v neko podjetje, ali dobi 42:42 - rezidentski status ali dobi tudi v nekaterih državah državljanstvo. 42:45 - Tu je bila pač ideja, predlog določene skupine podjetij, 42:50 - ki je to razmišljala. Torej, nam se je ta predlog zdel smiseln, 42:54 - še zmeraj je pa to na vladi in na državnem zboru, da vidi, 42:57 - ali je to sprejemljivo ali ne, tudi odvisno, kako bo javnost 42:59 - reagirala, kako boste vi novinarji to sprejeli, kajti normalno, 43:02 - zmeraj se bo lahko pojavilo vprašanje, komu bo pa to dodeljeno, 43:05 - kdo bo to dobil. Mislim, da tu imamo, se lahko postavijo 43:08 - merila, da ne more dobiti nekdo, ki ima neko sumljivo 43:11 - preteklost, lahko dobijo tisti, ki so čisti, ki želijo res 43:13 - v Sloveniji investirati, ki ne želijo izkoristiti to vizo 43:16 - samo zato, da bi dobili neko vizo v Evropski uniji, tako da jaz 43:20 - pričakujem, da če se bo nekdo odločil za to, za ta naš predlog, 43:24 - da bo postavljeno toliko ovir, da bo ta zadeva razčiščena, 43:27 - normalno pa tukaj tudi pričakujemo od vas, novinarjev, 43:29 - kritični pogled na to in da vidimo, kaj se potem da narediti, 43:32 - da bo čim bolj sprejemljivo. 43:38 - Če ni več, se zahvaljujem, pa do naslednjič. 43:42 - -