00:09 - Spoštovane gledalke in gledalci, novinarke in novinarji, ekipa 00:14 - Urada Vlade za komuniciranje, gospa prevajalka za slovenski 00:19 - znakovni jezik, sodelavci v moji ekipi, državljanke in državljani, 00:24 - lepo pozdravljeni na današnji novinarski konferenci o izzivih 00:28 - covid-19. Potem ko smo v ponedeljek in torek poročali 00:32 - o manjšem številu okuženih, današnji podatki kažejo drugačno, 00:36 - slabšo, žal pa tudi verjetno precej bolj realno epidemiološko 00:41 - sliko. Podatki za včerajšnji dan namreč kažejo, da smo včeraj 00:46 - prvič potrdili preko 200 okužb, natančneje 203 okužbe, 00:51 - kar je dvakrat toliko kot dan prej in največ doslej. Opravljenih testov 00:56 - je bilo kar 3.391. Zdravniško oskrbo je potrebovalo le 86 oseb, 01:03 - ne le, že 86 oseb, ena oseba je umrla, osem oseb pa so odpustili 01:10 - iz bolnišnic. Jesenski val okužb je drugačen od spomladanskega. 01:16 - Testiramo več, kot smo spomladi, posledično odkrijemo tudi več 01:20 - okužb. Naši ukrepi so v veliki meri preventivne narave, 01:24 - zato je še toliko bolj pomembno, da ravnamo odgovorno, 01:28 - da jih upoštevamo in spoštujemo priporočila zdravstvene stroke. 01:32 - Nošenje mask, ohranjanje razdalje, higiena rok in kašlja, 01:37 - vse to od nas zahteva minimalni napor, a pomembno prispeva 01:41 - k varovanju našega zdravja in zdravja drugih. Trenutna 01:45 - incidenca je že presegla 80 okužb na 100.000 prebivalcev 01:49 - v dveh tednih. V zadnjem času število okužb ves čas počasi raste 01:54 - in povečuje se tudi število bolnikov s covid-19, ki potrebujejo 01:58 - zdravstveno oskrbo. To zdravstveno stroko in epidemiologe trenutno 02:03 - tudi najbolj skrbi. V spomladanskih mesecih, ko je bila v Sloveniji 02:09 - razglašena epidemija, se je v naši družbi oblikovalo 02:12 - zavedanje o tem, da je potrebno omejiti druženja. V trgovino smo 02:17 - hodili manj pogosto oziroma ko je bilo to nujno potrebno. 02:22 - Epidemija sedaj ni razglašena, a to ne spremeni dejstva, 02:26 - da smo še vedno v razmerah pandemije in da se virus širi 02:29 - med nami. Poskusimo torej naše socialno življenje, 02:34 - odhode v trgovine in trgovska središča ter obiske mest, 02:37 - kjer se zbira večje število ljudi, čim bolj omejiti, zaradi sebe, 02:42 - zaradi svojih sodelavcev, zaradi njih in vseh nas. 02:47 - Verjamem, da smo kot družba dovolj zreli, da razumemo, 02:51 - da le z upoštevanjem samozaščitnih ukrepov lahko 02:53 - zaustavimo širjenje virusa, zaščitimo sebe, svoje najbližje 02:57 - in vse najbolj ranljive člane naše družbe. Šolsko leto se je 03:03 - začelo pred enim mesecem, študijsko leto se začenja jutri. 03:07 - Vse naše moči so usmerjene v to, da bi šola bila prava šola, 03:11 - ki še naprej poteka v šolah in da bi tudi študij potekal 03:15 - čim bolj nemoteno, čeprav na prilagojen način. Razmere so 03:20 - letos žal drugačne, kot so bile lansko leto ob tem času, 03:23 - a z upoštevanjem priporočil še vedno lahko ustvarimo spoštljivo, 03:28 - vključujoče, podporno in predvsem toplo učno okolje za vse. 03:33 - Vloga vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev je pri tem ključna, 03:37 - ko je govora o naših najmlajših, pa seveda tudi vloga staršev. 03:42 - Še naprej pa je potrebno preventivno delovati tudi v delovnih 03:45 - organizacijah in upoštevati priporočila. V Pivki, kjer smo 03:50 - nedavno beležili povečano število okuženih, smo začeli 03:54 - tudi s terensko akcijo ozaveščanja o ključnih zaščitnih 03:57 - priporočilih, ki se bo nadaljevala po posameznih občinah po celi 04:01 - Sloveniji. V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno 04:06 - zdravje načrtujemo tudi predstavitve zaposlenim 04:09 - v posameznih podjetjih, prva tovrstna je v začetku tedna 04:12 - potekala v podjetju SiTOR v Pivki. Pri odkrivanju okužb 04:18 - in potencialnih novih žarišč bo našim epidemiologom v veliko 04:22 - pomoč tudi telefonska aplikacija #OstaniZdrav. Do sedaj si jo je 04:27 - naložilo že več kot 112.000 uporabnikov. Pomembno je, 04:31 - da imamo aplikacijo naloženo, ko smo zdravi. Če si jo naložimo, 04:36 - ko že zbolimo, je vse prepozno. Prav tako je pomembno, 04:40 - da v aplikacijo vnesemo informacijo o našem morebitnem 04:44 - pozitivnem testu, ki nam jo posreduje Nacionalni inštitut 04:49 - za javno zdravje. Koda je veljavna le eno uro. Ponavljam, le eno uro. 04:54 - Aplikacija o pozitivnem testu bo anonimno obvestila vse, 05:00 - s katerimi je naš telefon v zadnjih 14 dneh preko bluetooth 05:06 - povezave izmenjal naključno oddajno kodo. Vsi, ki so o takih 05:11 - stikih obveščeni, se lahko tako hitro odzovejo in temu prilagodijo 05:16 - tudi svoje vedenje. Aplikacija deluje, zagotovo deluje. 05:21 - Ta opozorila, da so bili v stiku z okuženimi, prejema vse več oseb, 05:27 - tudi v tej hiši ta aplikacija deluje. V nekaterih delovnih 05:31 - organizacijah so še posebej previdni, zaposlene, ki jim 05:36 - aplikacija javi, da so bili v stiku z okuženimi, tudi če je tveganje 05:39 - za okuženost majhno, napotijo za nekaj dni na delo 05:43 - od doma in tudi tako ravnajo preventivno. Če smo tako 05:47 - preprečili nov izbruh v podjetjih, je aplikacija že upravičila svoj 05:50 - namen. In zdaj dovolite, da preidem na drugi del današnje 05:55 - tiskovne konference. Dopoldne je na Brdu pri Kranju potekala seja 06:00 - Vlade. Vlada je na podlagi priporočil strokovne svetovalne 06:04 - skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje, ki se je sestala 06:09 - včeraj s predsednikom vlade in ključnimi ministri, razpravljala 06:12 - o načrtu ukrepov za ukrepanje v povezavi z drugim valom covida-19. 06:19 - Načrt je bil danes sprejet, javnosti ga bomo predstavili 06:23 - v naslednjih dneh. Vlada je danes sprejela tudi odlok o spremembah 06:28 - in dopolnitvah odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov 06:32 - za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 na mejnih prehodih, 06:36 - na zunanji meji, na kontrolnih točkah, na notranjih mejah 06:39 - in v notranjosti Republike Slovenije ter ga bo objavila v Uradnem listu 06:46 - Republike Slovenije. Odločila je, da se po novem, 06:52 - enako kot države članice schengenskega območja, obravnavajo 06:56 - tudi manjše države, Andora, Monako, San Marino in Vatikan. 07:03 - To pomeni, da bodo lahko osebe iz teh držav, če bodo te države 07:06 - uvrščene na oranžni seznam, uveljavljale izjemo, ko se jim 07:10 - dovoli vstop v Slovenijo brez karantene in negativnega 07:14 - testa. Odlok določa tudi priznavanje veljavnosti vseh testov za covid-19, 07:20 - ki niso starejših od 48 ur in so bili opravljeni v državi 07:24 - članici EU, državi članici schengenskega območja 07:28 - ali pri organizaciji oziroma pri posamezniku, ki sta jih Inštitut 07:32 - za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij 07:36 - za zdravje, okolje in hrano prepoznala kot ustrezne 07:39 - in verodostojne ter so navedeni na seznamu na spletni strani 07:44 - Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. 07:48 - Vlada drži obljubo, da je najprej rešila vprašanje članic EU 07:53 - in schengenskega območja, zdaj pa ureja to področje 07:56 - v nadaljevanju še za tretje države. Priznavajo se torej tudi testi, 08:01 - ki so bili v skladu z odlokom pri navedenih inštitucijah 08:06 - opravljeni v tretjih državah. Kot dodatni izjemi od odreditve 08:13 - karantene ali predložitve negativnega testa pri prehodu 08:18 - meje za tako imenovane rdeče in oranžne države ali njihove 08:21 - administrativne enote, sta določeni za osebo, torej, 08:25 - dve novi izjemi, ki prehaja mejo iz družinskih razlogov 08:29 - zaradi vzdrževanja stikov z ožjimi družinskimi člani 08:32 - in se vrača čez mejo v 72 urah po prehodu meje. Ne potrebuje 08:38 - testa. In za osebo, ki še ni dopolnila 14 let in prehaja mejo 08:44 - skupaj z ožjim družinskim članom, ki je predložil negativni test. 08:49 - Vse spremembe odloka bodo začele veljati naslednji dan 08:53 - po objavi v Uradnem listu. Upam, da bo to danes. 08:58 - Že včeraj pa je vlada na dopisni seji sprejela tako imenovani peti 09:01 - protikorona paket, ki na novo uvaja oziroma podaljšuje že 09:07 - veljavne ukrepe za ohranitev delovnih mest ter v ospredje 09:10 - postavlja skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb 09:14 - s covid-19. Tako. Zdaj pa sem na voljo za kaka morebitna 09:20 - vprašanja. -Tjaša Dugulin, POP TV. Dober dan. 09:30 - Mene zanima najprej, kar se tiče zdaj mask v šolah. Gospa Bregantova 09:36 - je danes nekako nakazala, da bi bili lahko osnovnošolci 09:40 - in srednješolci že s prihodnjim tednom v razredih brez mask. 09:46 - Je kakšna odločitev padla glede tega? -Ne, o tem ni bilo nobene 09:51 - odločitve. Ob upoštevanju poslabšane epidemiološke slike, 09:56 - o kateri smo govorili na začetku tiskovne konference, je potrebno 10:01 - vsako odločitev še bolj skrbno pretehtati in tukaj predvsem 10:04 - zaupati stroki, in če govorimo o stroki, predvsem epidemiološki 10:09 - stroki. -Včeraj naj bi o tem govorili na vladni skupini, pa me 10:12 - zanima, ali gre kaj v tej smeri, je torej možnost, da bi v razredih 10:17 - odpravili maske ali kako je? -Ko gre za uporabo mask v razredih, 10:21 - sta pristojni dve inštituciji. Eno je Nacionalni inštitut za javno 10:25 - zdravje, ki daje priporočila in na drugi strani je to Ministrstvo 10:30 - za izobraževanje, znanost in šport, ministrica doktor Simona 10:34 - Kustec, to je v njeni pristojnosti. -Dobro, hvala. 10:42 - Andreja Gregorič, TV Slovenija. Za kolegico sprašujem glede PKP 5 10:49 - o deležu za umetnost, ki naj bi ga vključeval oziroma ki naj ne bi 10:55 - bil več obvezen za javne zdravstvene ustanove; ali je to še 10:58 - v PKP 5 ali ne? -Kako, prosim, če ponovite? -Obvezen delež 11:06 - za umetnost, se pravi, da ob obnovi ali gradnji javnih institucij, 11:11 - se pravi, te namenijo delež za umetnost, v PKP 5 je bila 11:17 - v eni od različic vključena izjema za zdravstvene ustanove, 11:23 - ko pač jim ne bi bilo treba odvajati tega deleža. Ali je 11:27 - v sprejetem paketu še vedno ta člen ali ne? -Se opravičujem, 11:31 - ne znam vam odgovoriti na to vprašanje. Je zelo specifično 11:34 - vprašanje. To je potekalo na včerajšnji dopisni seji, nisem se 11:39 - s tem neposredno ukvarjal, ker smo se cel dan ukvarjali 11:42 - z naraščajočim številom pozitivnih brisov in enostavno ni bilo časa 11:47 - za to. -Kdaj bo pa PKP 5 tudi objavljen? Kdaj ga bomo lahko 11:51 - videli? -PKP 5 gre v Državni zbor in ko gre v Državni zbor, 11:55 - je tudi objavljen. Seja je končana, včeraj bila, skratka, dokument 12:00 - je tukaj. -Zdaj, govorili ste o tem, da se epidemiološka slika slabša. 12:04 - Kakšno pa je stanje v šolah? -Sem govoril danes z ministrico 12:12 - doktorico Simono Kustec na to temo. Pogledali smo polovico 12:19 - rezultatov teh epidemioloških poizvedovanj, današnjih, pozitivnih 12:26 - 203. Med njimi so tudi učitelji, učiteljice, dijaki in šolarji, 12:33 - nekatere nove šole se tukaj pojavljajo, ampak vseeno bi rekel, 12:37 - da je delež tistih, ki so v karanteni zaradi posameznih 12:41 - pozitivnih primerov, zanemarljivo v primerjavi s celotno šolajočo se 12:47 - populacijo. Torej, zadnja številka, ki sem jo videl, je bilo v karanteni 12:54 - približno 700 dijakov in učencev in če to pogledate za vso 13:00 - populacijo, je to 0,03 odstotka, skratka, gre za zanemarljiv del, 13:07 - ob dejstvu, da se ti otroci, se pravi šolarji in dijaki, vračajo 13:13 - po desetih dneh iz karantene ponovno v šolske prostore, 13:19 - zdaj poteka v času karantene pouk na daljavo, skratka, nič ne 13:23 - izgubijo, tako da ni videti v tem trenutku, da bi se šolski prostor 13:28 - slabšal. So pa težave pri učiteljih, teh je pa več. 13:34 - Kaj pa v pričakovanju študijskega leta? So kakšne posebej, ne vem, 13:38 - recimo ... -V pričakovanju študijskega leta je pristojna 13:42 - ministrica poslala poslanico, v kateri je naslovila te probleme 13:46 - in po moji oceni je ta poslanica kar aktualna. Skratka, z veliko 13:52 - dobre volje je pač potrebno ta vprašanja nasloviti, ti, da tako 13:58 - rečem, pomisleki študentov, da njim pa res ni treba nositi 14:02 - mask v zaprtih prostorih, niso na mestu, če kdo, to so 14:05 - polnoletne osebe, in če kdo, bi oni kot bodoči intelektualci, 14:09 - morali biti za zgled drugim državljanom. -Še eno vprašanje 14:13 - imam v zvezi s tem vzpostavljanjem nekega časovnega obdobja, 14:20 - ko bi lahko v javnem prometu bili samo upokojenci oziroma 14:24 - starejše osebe. Kako daleč je ta uredba? Poznate opozorila 14:29 - in pomisleke najbrž. Mogoče en odziv, če lahko. -Ja, pomisleki 14:33 - so glasni, so tudi razumljivi, ampak mislim, da bo pripravljavec 14:40 - tega odloka moral te pomisleke ustrezno nasloviti in pojasniti. 14:46 - Ko bodo bolnišnice polne in ne bo več prostora za nove 14:51 - bolnike, bo treba zamejiti mnoge možnosti in v takem primeru 14:56 - se bo tudi javni promet manj uporabljal, manj uporabnikov bo 15:01 - in bolj restriktivni bomo pri tem, koliko ljudi naj bo na njem 15:06 - in kdaj naj se katera ogrožena skupina, kategorija prevaža 15:11 - v javnem prometu. Tukaj bo potrebno nekaj strpnosti, nekaj 15:15 - razumevanja, vse, kar bo odrejeno, bo sprejeto zaradi 15:20 - nevarnosti okužbe teh najbolj ogroženih skupin, v njihovo dobro 15:26 - in predvsem v želji, da kot družba preživimo s čim manj škode. 15:32 - Se pravi, gre za ukrep, ki bi bil v neki bolj zaostreni epidemiološki 15:38 - situaciji uporabljen? -Ja, seveda. Seveda. 15:46 - Je še kako vprašanje? Če ne, potem hvala za vašo 15:51 - pozornost in na svidenje, dolžan sem na koncu povedati še, 15:55 - da bosta dva člana vlade, minister za finance in ministrica 16:00 - za pravosodje nastopila v nadaljevanju te tiskovne 16:04 - konference, takoj ko se konča zasedanje vlade, po končani 16:08 - formalni seji vlade zaseda v drugem formatu, se bosta 16:12 - oglasila tukaj na tiskovni konferenci in predstavila svoje 16:15 - ukrepe, eden proračun, druga pa kazenski zakonik. 16:19 - Hvala lepa. 16:28 - Lepo pozdravljeni. Vlada je danes sprejela 16:34 - spremembe proračuna za leto 2021, sprememba proračuna 16:40 - za leto 2022. Govorim o spremenjenih proračunih glede na že sprejete 16:47 - proračune, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Dejansko pa govorimo 16:52 - o novih proračunih za leto 2021 in leto 2022. Hkrati je vlada 16:58 - sprejela tudi dokumente, ki spremljajo ta proračun. 17:04 - To je proračunski memorandum, to je maksimalna možnost 17:13 - odhodkov, ki so predpisani ter še nekatere druge dokumente, 17:19 - ki so pomembni za proračun in za izvajanje proračuna, 17:23 - kot je na primer zakon o izvrševanju proračunov za leto 17:28 - 2021 in leto 2022. Temeljni podatki za leto 2021 so 17:39 - naslednji: še vedno načrtujemo primanjkljaj v višini 5,6 odstotka 17:47 - bruto družbenega proizvoda v letu 2021, kar je v primerjavi 17:54 - z načrtovanim primanjkljajem v letu 2020, ki znaša in je ocenjen 18:00 - na minus 9,2 odstotka, veliko manj. V letu 2022 pa se 18:09 - načrtuje primanjkljaj 3,1 odstotka bruto družbenega proizvoda. 18:16 - Z drugimi besedami to pomeni, da je vlada s proračunskimi 18:20 - dokumenti začela aktivno tudi zmanjševati primanjkljaj 18:25 - državnega proračuna in kot bomo v nadaljevanju videli, 18:28 - tudi zadolženost v odstotku od bruto družbenega proizvoda. 18:34 - Kaj so temeljne značilnosti proračunskih dokumentov? 18:40 - Predvsem to, da so bili pripravljeni še vedno v zaostrenih 18:47 - zdravstvenih razmerah, tudi gospodarskih razmerah 18:50 - in ti proračunski dokumenti vključujejo tudi odziv na te 18:57 - zaostrene razmere. Vendar sta oba dokumenta 19:02 - usmerjena vnaprej v okrevanje gospodarstva, v povečanje 19:07 - odpornosti gospodarstva, krepitev gospodarstva in hkrati 19:12 - s tem seveda to tudi pomeni zagotavljanje večje blaginje 19:17 - posameznikov. Še vedno pa obstaja tveganje in še vedno 19:22 - obstaja relativno velika nepredvidljivost, predvsem zaradi 19:27 - tega, ker ne poznamo niti pri nas niti v svetu, kakšen 19:33 - bo razvoj epidemije in kakšne bodo, če bo do tega razvoja 19:39 - epidemije prišlo, tudi posledice za gospodarstvo in prebivalstvo. 19:45 - Če pogledamo razrez državnega proračuna in če pogledamo 19:49 - odhodke, potem lahko ugotovimo, da so vsi, večina, bom tako 19:56 - rekel, večina proračunskih uporabnikov dobila večje odhodke, 20:02 - odhodki so v celoti tudi načrtovani v višini 13 milijard 20:10 - 468 milijonov za leto 2021 in seveda to pomeni, 20:16 - da se bodo ti odhodki predvsem uporabljali za naslednje: 20:24 - ta proračun je razvojen proračun in za razvoj oziroma 20:30 - za investicijske odhodke je namenjenih 972 milijonov 20:36 - evrov. To je v primerjavi s proračunom, obstoječim 20:43 - proračunom, ki ga je sprejela prejšnja vlada, za več kot polovico 20:48 - več. Prejšnja vlada je za investicijske odhodke namenila 20:52 - 431 milijonov, se opravičujem, 450 milijonov evrov. 20:58 - Za investicijske transferje, ki so namenjeni predvsem občinam, 21:02 - pa ta vlada namenja 431 milijonov, glede na prejšnji 21:07 - proračun, ki je to za 60, 70 odstotkov več, v prejšnjem 21:14 - proračunu znašajo investicijski transferji 251 milijonov evrov. 21:22 - Z drugimi besedami, ta proračun je naravnan investicijsko 21:26 - in razvojno. Naravnan je tudi tako, da bodo vsa ministrstva 21:32 - ter seveda tudi nevladni proračunski uporabniki imeli 21:38 - zadostna sredstva za delovanje in da bodo lahko tudi na svojem 21:45 - področju dosegali napredek, predvsem napredek na gospodarskem 21:50 - področju in napredek na tistih področjih, ki se odražajo v večji 21:55 - blaginji ljudi. Če govorimo o makroekonomskih okvirjih, 22:00 - potem je treba tukaj povedati in poudarjam, da še vedno 22:07 - pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil za leto 2021 22:14 - predpostavljamo izjemne okoliščine. To nam je potrdila 22:17 - tudi Evropska unija s pismom v sredini septembra, kjer je 22:26 - določila splošno odstopno klavzulo od fiskalnih pravil. 22:31 - Te okoliščine oziroma ta odstopanja veljajo začasno in za namene, 22:39 - ki so povezani z okrevanjem gospodarstva zaradi epidemije 22:44 - oziroma v povezavi z epidemijo. V tem okvirju je tudi narejen odlok, 22:50 - ki določa zgornje meje porabe države kot sektorja, se pravi, 22:58 - celotnega sektorja države in to zvišanje zgornje meje 23:03 - porabe bo znašalo v letu 2021 24 milijard 900 milijonov. 23:12 - Je večja, vendar v okviru, ki bo zagotavljala stabilnost 23:19 - javnih financ. V proračunu so uporabljena oziroma upoštevana 23:25 - tudi evropska sredstva. Tukaj govorimo o okviru 23:32 - REACT, kjer gre za 312 milijonov evrov v celoti, za leto 2021 je 23:40 - načrtovanih 115 milijonov, v letu 2022 pa 138 milijonov 23:47 - evrov. Ta sredstva se bodo predvsem uporabila za izboljšanje 23:51 - infrastrukture, za ohranjanje delovnih mest in za oskrbo 23:57 - starejših. Poleg tega imamo tukaj še načrt za okrevanje 24:03 - in odpornost, v celoti znaša oziroma pripada Sloveniji 24:08 - 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, 300 milijonov je 24:13 - načrtovanih v letu 2021, 600 milijonov porabe je 24:18 - načrtovanih v letu 2022. Ta sredstva so predvsem 24:23 - namenjena reformam, investicijam v gospodarstvo, 24:29 - v zeleno, v digitalno ekonomijo in v na znanju temelječo družbo. 24:37 - Seveda za vse te projekte bodo potrebne potrditve 24:45 - Evropske komisije. Če sem prej omenil primanjkljaj, ki bo 24:51 - v letu 2021 bistveno manjši 24:55 - kot v letu 2020, v letu 2021 25:01 - se načrtuje 5,6 odstotkov primanjkljaja glede na bruto 25:06 - družbeni proizvod, v letu 2020 je bil 9,2 odstotka bruto družbenega 25:11 - proizvoda, potem lahko govorimo tudi o dolgu oziroma odplačilih 25:18 - dolga, in sicer za leto 2020 je predvideno zadolževanje 25:25 - v višini 82,4 odstotka bruto družbenega proizvoda, 25:30 - v letu 2021 80,9 odstotka bruto družbenega proizvoda in v letu 2022 25:39 - 79,3 odstotka bruto družbenega proizvoda. Tudi ta podatek kaže, 25:44 - da gre država v okrevanje, da gre v razvoj 25:50 - in predvsem, da gre glede na to tudi v zmanjšanje javnega dolga 25:57 - glede na bruto družbeni proizvod. Bistvo je seveda, 26:03 - da se s tem proračunom v zelo velikih vsotah povečujejo 26:11 - investicije. Zelo veliko denarja bo namenjenega za investicije, 26:16 - tako v infrastrukturo, poleg tega bo namenjeno 26:21 - precej denarja tudi za promet, 26:26 - za prometne povezave, 26:30 - za zdravstveno varstvo, varovanje okolja ter seveda 26:36 - za znanost, informacijsko družbo, podjetništvo in konkurenčnost. 26:42 - Z drugimi besedami, povečujejo se sredstva za zdravstvo 26:47 - v višini 257,4 milijona evrov v letu 2021, povečujejo se sredstva 26:54 - za varovanje okolja in za okoljsko infrastrukturo v višini 251 27:00 - milijonov evrov in za več kot tretjino se povečujejo sredstva 27:06 - za znanost, informacijsko družbo, podjetništvo in konkurenčnost. 27:13 - Takšen proračun dejansko zagotavlja razvoj, zagotavlja 27:19 - tudi to, da se bo konkurenčnost slovenskega gospodarstva povečala 27:26 - na eni strani, na drugi strani pa zagotavlja stabilne javne 27:32 - finance, tudi če gledamo na makroekonomske kazalce, 27:38 - so ugodni in so boljši, kot so bili v letu 2020, 27:45 - predvsem v letu 2020. Toliko bi jaz imel. Hvala lepa. 27:52 - Lahko vprašanje? Andreja Lešnik, TV Slovenija. 28:00 - Lahko morda samo poveste v številkah primanjkljaj, 28:04 - kolikšen bo prihodnje leto ter v letu 2022? -V številkah 28:11 - je načrtovan primanjkljaj za leto 2021 dve milijardi 28:17 - 746 milijonov, v letu 2022 28:24 - milijardo 593 milijonov, 28:28 - v letu 2020 pa je načrtovan primanjkljaj štiri milijarde 28:32 - 202 milijona. 28:40 - Ni več vprašanj. -Tako, hvala. 28:55 - Spoštovane novinarke, spoštovani novinarji, prav lepo 28:58 - pozdravljeni. Vlada je danes na svoji seji potrdila predlog 29:03 - zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem 29:06 - postopku, z začetkom meseca septembra pa je že predložila 29:11 - v parlamentarno proceduro zakon o varstvu osebnih podatkov 29:15 - pri obravnavi kaznivih dejanj. Zato bi vam želela na kratko 29:18 - predstaviti bistvene novosti obeh zakonov. Če govorimo 29:24 - o procesni zakonodaji, se včasih premalo zavedamo, 29:27 - da je ta ključna pri enakopravnem in učinkovitem varovanju pravic 29:34 - in dolžnosti pravnih naslovljencev. Seveda, najpogosteje zadeve 29:40 - padejo prav na tem segmentu in so v tem segmentu tudi najbolj 29:44 - ranljive. Zato je zelo pomembno, da je procesni zakon zelo dobro 29:49 - pripravljen, še posebej na kazenskem področju, kjer je 29:52 - potrebno zagotoviti kontradiktornost in po drugi strani je potrebno 29:57 - zagotoviti vsa pravna jamstva osumljencev. Ključnega pomena 30:04 - torej pa je, da tudi tisti, ki uporablja ta predpis, ga zelo 30:08 - dobro pozna in ohranja procesno varstvo v svojih rokah. Torej, 30:13 - bistvene novosti v zakonu o kazenskem postopku lahko 30:16 - razdelimo v tri sklope. Prvi se nanaša na evropskega 30:20 - javnega tožilca, kjer želimo prilagoditi našo zakonodajo 30:26 - s procesnimi določbami, zato da lahko nemoteno deluje 30:31 - tako evropski javni tožilec, kot tudi delegirani državni 30:37 - tožilec. Glede organizacijske zakonodaje je bila in v njihovi 30:42 - organizaciji je bilo to že sprejeto z zakonom o državnem 30:46 - tožilstvu leta 2019, potrebno pa je bilo urediti še vprašanje 30:51 - tako imenovane tožilske preiskave. Pristop, ki smo ga 30:54 - pri tem ubrali, je torej tak, da ko bo delegiran tožilec 31:00 - odločal in vodil postopek, ne bomo imeli več sodne preiskave, 31:04 - ampak samo posamezna preiskovalna dejanja in pa 31:07 - neposredno obtožnico. To pomeni, da preiskovalni sodnik 31:12 - ima še vedno pomembno vlogo v tem procesu, saj opravlja 31:16 - posamezna procesna dejanja in je tudi garant zakonitosti 31:21 - pri teh preiskovalnih dejanjih. S tem se seveda položaj 31:26 - osumljenca ne bo spremenil, saj smo sprejeli ustrezne 31:30 - določbe, da bo izenačen, tako pri sodni preiskavi 31:34 - kot pri državnotožilski preiskavi. Tukaj gre za specifičen postopek, 31:39 - ki ga terja uredba in je delegirani tožilec omejen pri svoji 31:46 - pristojnosti, saj bo lahko obravnaval le tista kazniva dejanja, 31:50 - ki so storjena na škodo finančnih sredstev Evropske unije 31:55 - in v Republiki Sloveniji je ocena, da bo takih kaznivih dejanj 31:59 - na leto pet. Drugi sklop, ki ga obravnava zakon o kazenskem 32:04 - postopku, je povezan z direktivo Evropske unije, ki zagotavlja 32:09 - varstvo mladoletnih osumljencev storitev kaznivih dejanj. 32:14 - V pripravi imamo samostojen zakon za celovito ureditev tega 32:17 - področja, veliko procesnih določb je že zajetih v zakon 32:22 - o kazenskem postopku, potrebno pa je bilo prilagoditi 32:25 - še tiste določbe, ki jih posebej določa direktiva. Torej, njen namen 32:31 - je, da se za vse osebe, ki so osumljenci storitve 32:35 - kaznivega dejanja do 18. leta, zagotovi tista procesna jamstva, 32:39 - ki mu bodo omogočala, da lahko sledi postopku, 32:43 - ga spremlja, podaja svoje predloge, predvsem pa, da se 32:47 - prepreči nadaljnjo morebitno storitev kaznivega dejanja 32:51 - in da se mu omogoči čim hitrejšo socializacijo v naravno 32:56 - okolje, v družbeno okolje. Naj povem, da na tem področju 33:00 - bo zagotovljeno zelo široko usposabljanje za vse tiste osebe, 33:05 - ki bodo kakorkoli sodelovale v postopku z mladoletniki, 33:09 - saj gre za specifiko. Tretji sklop v predlogu zakona 33:14 - pa so predlogi iz prakse, ki so jih posamezne institucije 33:20 - podale. Zajemajo spremenjeno ustavno sodno prakso, gre pa 33:24 - tudi za ustvarjanje podlag za elektronsko poslovanje 33:28 - pravosodja, ki bo pripomoglo k večji učinkovitosti, 33:32 - transparentnosti delovanja. Torej, predlagamo združitev 33:37 - zadev na tožilski ravni v predkazenskem postopku, 33:41 - kadar gre za istega storilca. Jasno so določeno zahtevani 33:46 - standardi označb dokaznega gradiva s strani tožilca, 33:50 - ko pripravi obtožnico, seznanitev kvalificiranih ovaditeljev 33:55 - o morebitnem zavrženju njegove kazenske ovadbe, 33:59 - stranko se obvešča o poimenski sestavi pritožbenega senata, 34:03 - nadomestitev je torej možna zaporne kazni s hišnim priporom, 34:08 - podaljšuje se rok, po preteku katerega, je treba glavno obravnavo 34:12 - začeti znova, in sicer iz treh mesecev na šest mesecev, 34:16 - bolj strogo se ureja dolžnost pritožbenega sodišča, da opravi 34:20 - glavno obravnavo. Tukaj imamo že v civilnih 34:25 - postopkih to ureditev, Evropsko sodišče za človekove pravice 34:29 - pa je to naložilo tudi na upravnem področju. Ureja se možnost 34:34 - podajanja ločenih mnenj Vrhovnega sodišča o zahtevi 34:38 - za varstvo zakonitosti. To imamo tudi že urejeno 34:42 - v civilnih zadevah, sedaj še urejamo na kazenskem področju, 34:46 - prav tako se vzpostavlja pravna podlaga za avdio-konferenčno 34:51 - opravljanje narokov, vendar je tukaj alternativno določena 34:55 - možnost, sedaj je pa to že urejeno z zaslišanjem, prav tako 35:00 - se vzpostavljajo druge pravne podlage za elektronsko poslovanje. 35:04 - Poleg tega se ščiti priče in mladoletnike, s tem, ko se 35:09 - prikrije podatke o naslovu prebivališča oškodovanca in prič, 35:14 - kadar so le-ti v nevarnosti, ureditev določb glede zaslišanja 35:18 - prič tujcev smo tudi uredili, omejitev ponovnega zaslišanja 35:22 - oseb, mlajših od 15 let, če je pa to nujno potrebno, 35:26 - se to opravi v varni sobi. In pa povrnitev voznih stroškov 35:32 - osebam, ki jih je povabila policija zaradi pridobivanja 35:36 - informacij. To so ključne bistvene novosti zakona 35:41 - o kazenskem postopku, ki prinaša veliko pomembnih 35:45 - možnosti, na podlagi katerih bodo lahko pravosodni organi 35:50 - hitreje in bolj učinkovito vodili postopke. Glede zakona 35:55 - o varstvu osebnih podatkov na področju obravnave kaznivih 35:59 - dejanj pa naj povem, da je varstvo osebnih podatkov ustavna 36:04 - kategorija in temeljna človekova pravica posameznika. Na splošno 36:10 - to področje ureja GDPR, ki je že veliko časa neposredno 36:15 - uporabljiv, lahko pa ugotovim, da zaradi tega, ker nismo uredili 36:19 - pristojnosti našega nadzornega organa in ker ni imel prekrškovnih 36:23 - določb določenih, lahko v posameznem segmentu ugotovimo, da obseg 36:30 - varstva ni bil zagotovljen tako, kot je predpisan po GDPR-ju. 36:36 - Aktivno delujemo na tem, da pripravimo splošni predpis, 36:40 - smo pa prednost dali pripravi predpisa, ki pri obravnavi 36:46 - osebnih podatkov, pri obravnavi kaznivih dejanj, to pa zaradi tega, 36:50 - ker Sloveniji na tem področju grozi tožba. Zavezani za ravnanje 36:55 - po tem zakonu bodo torej policija, državno tožilstvo, 36:59 - sodstvo, uprava za izvrševanje kazenskih sankcij in pa probacija. 37:06 - Specifičnost tega zakona je, da se v njem srečata dva 37:10 - interesa, torej, gre za konflikt interesov dveh pravic, eno je 37:16 - pravica posameznika do varstva osebnih podatkov, drugi pa je 37:20 - javni interes, da se torej raziščejo kazniva dejanja. 37:25 - Kot zagovorniki transparentnosti smo v veliki meri posvetili 37:30 - pozornost konfliktu teh dveh interesov in pa tudi sledili 37:34 - priporočilom informacijske pooblaščenke v zelo visoki meri. 37:38 - Ponekod smo pa seveda tudi zaščitili javni interes, 37:43 - kar pomeni, da smo posamezniku omejili pravico do dostopa 37:46 - do osebnih podatkov in to takrat, kadar bi razkritje škodovalo 37:52 - tretjim osebam ali če bi s tem ogrozili samo raziskavo kaznivih 37:56 - dejanj. Smo pa povsod, kjer smo to storili, zagotovili sledljivost 38:02 - in kasnejšo preveritev, kaj se je pravzaprav zgodilo 38:05 - s temi osebnimi podatki, kako se je z njimi upravljalo 38:09 - in pa dali tudi štiri pravne možnosti posamezniku, da lahko 38:13 - uveljavlja svoje pravice. Nadzorni organ pa na tem področju 38:17 - ostaja informacijska pooblaščenka. Hvala zaenkrat, če pa imate 38:22 - vprašanje, izvolite. -Andreja Lešnik, TV Slovenija, 38:27 - jaz bi vas pa prosila za en kratek komentar današnje ocene 38:30 - Evropske komisije o tem stanju na področju vladavine prava. 38:36 - Saj verjetno poznate, glede medijev recimo in teh nezadostnih kadrovskih 38:41 - in finančnih virov za neodvisne organizacije, kot so KPK, AKOS 38:47 - in tako. -Ja, torej, danes je Evropska komisija objavila poročilo, 38:51 - seveda lahko glede stanja pravosodja komentiram in povem, 38:57 - da je poročilo zelo korektno pripravljeno. Glede pravosodja 39:01 - ugotavlja, da je v dobri kondiciji, da pohvalijo torej uporabo 39:07 - informacijske tehnologije, pa tudi pohvalijo dobro delovanje 39:13 - tako sodnega sveta, kot tudi Vrhovnega sodišča 39:16 - pri upravljanju kadrov in pa na splošno pri samem 39:19 - upravljanju sodstva. Glede zaostankov povedo, 39:23 - da sicer niso več sistemski problem, da pa je še vedno 39:27 - predolg rok reševanja pri pranju denarja, torej zadev, ki se tičejo 39:31 - pranja denarja. Glede tožilstva ravno tako povedo, da je storjen 39:35 - napredek, da pa je še vedno veliko izzivov na področju 39:40 - odkrivanja in preganjanja tako finančnega kot tudi gospodarskega 39:45 - kriminala. Tako da sedaj bo sledil vsebinski dialog, v katerem 39:50 - bomo države lahko razpravljale o poročilu. -Kaj pa glede medijev 39:55 - recimo, to, spletno nadlegovanje novinarjev? -Moram priznati, 39:59 - da sem bila na vladi do sedaj in podrobno nisem seznanjena, 40:04 - tako da težko komentiram ta del. 40:13 - Še kakšno drugo vprašanje? -V redu, najlepša hvala. 40:19 - -